Digitalizacija državnih storitev
Pozdravljeni v četrtkovih Kulturnih novicah. Danes boste poslušali o dveh dogodkih, ki spodbujata razmišljanje o tehnološkem napredku. Oba premišljujeta o človeškem zaupanju orodjem, ki življenje poenostavljajo in so idejno povezana z družbenim napredkom. Prvi dogodek tehnologijo sopostavlja z naravo, drugi z družbo. Simpozij ob umetniški razstavi Zemlja brez ljudi: na robovih umetnega življenja se bo od 16.00 do 21.00 odvijal v Galeriji Kapelica. Življenje onkraj pogojev, ki nam jih nudi naš planet, bo tematizirala serija razstav in pogovorov. Med drugim lahko poslušate predavanju Umetna inteligenca: od Frankensteina do Franka ali pa najdete odgovor na vprašanje Česa se lahko umetna inteligenca nauči od psov?.
O sklopu dogodkov smo pred kratkim že poročali, tako se danes osredotočamo na interaktivno razstavo Republika 2.0, ki jo ob 19. uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na fužinskem gradu pripravlja oblikovalski studio Ljudje. Na razstavi bodo obiskovalci testirali, kako izgleda močno digitalizirana republika in kako se ob državi kot storitvi počuti državljan.
Z nastopom novih tehnologij in storitev, ki temeljijo na uporabniški izkušnji, postajajo stari državni mehanizmi zastareli in stvar frustracij državljanov. Dobra uporabniška izkušnja pa je na prvi pogled videti kot nadgradnja birokratskega aparata, a odpira vprašanje, kaj se skriva za njo in kakšna je politika, ki jo poganja. Cilj projekta je digitalizirati državne storitve in državo razstaviti na prototipe storitev, ki bi ji pomagali postati, citiramo, “vitka, tehnološko napredna zmagovalka globalne tekme za državljane”, konec citata.
Projekt so soustvarili Urška Stariha, Denis Adanalić, Jan Kikelj, Emil Kozole, Miha Artnak in vodja protokola Republike 2.0 Zala Velkavrh. S slednjo smo se o razstavi tudi pogovarjali.
Država se tako kot vsaka sodobna institucija predstavlja tudi na spletu, kjer z vizualno prezenco, uporabnostjo aplikacij in varnostjo podatkov v teoriji konkurira svetovnim tehnološkim velikanom. Državljane v maniri start-up retorike spremeni v uporabnike storitev, ki jih narekuje trg. Velkavrh nam objasni nevarno rabo besede uporabnik, ki državljana predpostavi kot potrošnika in ga izključi iz načrtovanja politične prihodnosti.
Distopična new age izkušnja bo obiskovalcem omogočila, da skozi interaktivne zaslone izkusijo državo, ki postavlja tehnološke, oblikovalske in komunikacijske trende. Preko mehanizma socialnega omrežja Facebook bo obiskovalec dostopil do pomembnih političnih tem in volil preko aplikacije, ki spominja na Tinder.
Za konec Velkavrh poslušalce opozori še na glasben aspekt dogodka in poda mnenje o RŠ recepciji te informacije.
Kulturne novice je pripravila Nika.
Dodaj komentar
Komentiraj