Digitalna umetnost zdaj, apokalipsa kasneje

Potem ko se je letos narava raznih kulturnih prireditev, predstav in razstav močno spremenila, so mnoge umetnice in umetniki svoje ustvarjanje preusmerili na splet. Vizualni potencial galerijskega prostora se je zgostil na formatu okna aplikacije Zoom, nerodno čebljanje ob srebanju belega vina pa v komentarje na družabnih omrežjih. 

Nekaterim umetnikom je zamenjava živega občinstva za pikslaste podobe na zaslonih predstavljala večji izziv kot drugim. A vsaj intermedijskim umetnikom svojega dela ni bilo treba prevajati v drug medij. Pogovarjali smo se z intermedijsko umetnico Saro Bezovšek, ki nam je opisala osnovne pogoje, ki jim mora biti zadoščeno, da lahko opravlja svoj poklic. 

Izjava

Kljub digitalnim izraznim sredstvom pa je kot vizualna umetnica  še vedno odvisna od lokalnega razstavljanja v galerijskih prostorih. Zanimalo nas je, ali je fizični razstavni prostor za digitalnega umetnika ključnega pomena in kako se to odraža v trenutnem stanju.

Izjava

Sara pa poudari tudi tiste vidike lokalnega razstavnega prostora, ki digitalnemu umetniku lahko olajšajo življenje in pripomorejo k prepoznavnosti.

Izjava

Glede na dejstvo, da je v tem trenutku spletnih razstav in s tem platform za vizualne umetnike kar precej, nas je zanimalo, ali se to pozna pri kakovosti kulturne produkcije na področju vizualne umetnosti? 

Izjava

Dela Sare Bezovšek so na sceni vizualne umetnosti znana kot kolaž in hkrati komentar popkulturnih in internetnih referenc. Svoja najnovejša dela bo predstavila na razstavi Spoznavanje narave in družbe, ki jo je organizirala mariborska galerija GT22. Sarina razstava je del cikla štirih razstav ‒ ali nastopov ‒ v katerih se bodo tokrat v umetniškem prostoru predstavili oblikovalci. Zanimalo nas je, s katero temo se bo na razstavi ukvarjala Sara. 

Izjava

Če vas tema zanima, si razstavo lahko ogledate jutri ob 21. uri na internetu.