Kako uprizoriti fikcijo, ki deluje tako fiktivno, da sploh ni več fikcija? In kako uprizoriti realno, ki deluje tako realno, da sploh ne deluje več kot realno, temveč kot fikcija? To bi lahko bil zagoneten interpretativni okvir uprizarjanja predstave, ki uprizarja rojstvo predstave, v kateri, kakor pravijo njeni ustvarjalci, kot statisti ali glavni igralci igramo že 25 let. V sklopu 60. obletnice Slovenskega mladinskega gledališča in 25. obletnice »predstave« po imenu Republika Slovenija namreč Slovensko mladinsko gledališče skupaj z zavodom Masko na oder postavlja Republiko Slovenijo, njene konstitutivne dogodke, ki delujejo tako fiktivno, da sploh niso več fiktivni, in ki so tako realni, da prehajajo v fikcijo. Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča:

Izjava

Pri rekonstrukciji omenjenih političnih dogodkov bodo uporabljeni klasični gledališki postopki dokumentarnega gledališča z elementi političnega trilerja. Poleg odsotnosti interpretativnega okvira pa so se ustvarjalci predstave odločili tudi za odsotnost avtorskega okvira. Kot so zapisali, v kontekstu predstave za razliko imen akterjev uprizorjenih dogodkov imena rekonstruktorjev niso pomembna.

Izjava

Republika Slovenija bo na oder postavljena drevi ob osmih.

V Trubarjevi hiši literature je v okviru Slovenskih dnevov knjige in v organizaciji kooperative THD, ki jo sestavljajo založbe /*cf., Društvo za teoretsko psihoanalizo, Krtina, Sophia in Studia humanitatis, potekal pogovor o vlogi in položaju humanističnih založb ter teorije in družboslovja v slovenskem prostoru. Na pogovoru so sodelovali Mladen Dolar, Zdravko Kobe, Primož Krašovec, Rastko Močnik in Jože Vogrinc. Težave založništva, ki se bolj ali manj začnejo in končajo pri Javni agenciji za knjigo, je za Radio Študent komentiral Rastko Močnik.

Izjava

Več o pogovoru pa v enem izmed naših prihodnjih poročevalskih terminov.