Včeraj so v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, krajše MAO, odprli razstavo Iščem stanovanje … sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki jo je muzej organizira s podporo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Dandanes je nedostopnost stanovanj, posebej tistih, ki bi si jih lahko privoščili mladi, eden izmed bolj perečih socialnih problemov. Pri tem ne pomaga, da sta epidemija koronavirusne bolezni in z njo povezana kriza na vseh področjih še zaostrili nepremičninsko špekuliranje in s tem – razen v primežu dosmrtne zakreditiranosti – večini onemogočili dostojno bivanje. Kljub trenutni politični in ekonomski paralizi pa smo Slovenci v preteklih krizah že večkrat relativno uspešno poskrbeli, da je imel lahko streho nad glavo bolj ali manj vsak sodržavljan. Razstava Iščem stanovanje predstavlja arhitekturne in urbanistične dosežke nacionalne gradnje stanovanj v različnih obdobjih ter se sprašuje, kako jih ponoviti v sedanjosti. 

Z izzivi bivalnih potreb se v naših mestih organizirano soočamo že vsaj sto let. V prvi polovici 20. stoletja je demografska eksplozija povzročila vsesplošno urbanizacijo, po drugi svetovni vojni pa so iz socialističnega fonda financirana stanovanja postala temeljna značilnost samoupravnega socializma. Več o tem, kako se zgledovanje po preteklosti umešča v kontekst razstave, kurator Andraž Keršič.

Izjava

V muzeju si je mogoče prebrati strokovno literaturo in raziskave ter ogledati načrte in makete preteklih in sedanjih gradbenih projektov. Na raznoraznih javnih krajih po Ljubljani pa bodo na voljo tudi panoji – razstavne postaje, ki bodo predstavljale zgodovino nastajanja mestnih četrti. Keršič opiše posamezne razstavne eksponate. 

Izjava

Kako pa se razstava loteva aktualnih težav stanovanjske politike? Po Keršičevih besedah predvsem z interdisciplinarnostjo in pluralnostjo metod.

Izjava

Svoje stanovanje boste pod okriljem Maa in njegovih sponzorjev iskali vse do 31. januarja prihodnje leto.

Fužine je obiskal Matej.