Esej? Uprizorite ga sami
V današnjih Kulturnih novicah prestopamo meje med teorijo in prakso, filozofijo in teatrom, konceptom in njegovo uprizoritvijo. Vstopamo tja, kjer se stikata filozofska misel in gledališče. Vstopamo v Novo Pošto, kjer smo v soboto zvečer prisostvovali uprizoritvi dveh gledaliških esejev iz cikla Takorekoč pod kuratorsko taktirko Boštjana Narata v koprodukciji Nove Pošte in Momenta Maribor. Gre za že tretji poskus uprizoritve cikla izvirnih besedil v izvedbi avtorjev samih. Prva uprizoritev se je zgodila že oktobra 2020, ostale pa so bile zaradi epidemije prestavljene na december 2021 in januar 2022. Poleg teh, o katerih bo danes tekla beseda, si je bilo v mariborskem GT22 od 9. do 11. decembra moč ogledati tudi eseje Filipa Dobranića, Boštjana Narata, dr. Renate Salecl in Jerneje Ferlež.
Danes pa govorimo o gledališkem eseju Virus profesorja filozofije dr. Mladena Dolarja in Pet načrtov mikroglobalizacije igralca Blaža Šefa. Dolar se je v soboto s svojim esejem občinstvu predstavil prvi. Pri tem v različnih vlogah filozofov, pisateljev in njihovih likov, med njimi Čehova, Sganarela, Platona in Diderotovega Rameaujevega nečaka, z Dolarjem sodeluje Blaž Šef. Citirani filozofi se vsak po svoje nanašajo na problem virusa predvsem v družbenem smislu. O pomembnosti takšnega spopadanja z virusom Dolar pravi:
Kaj pa povezuje virus s teatrom? Verjeli ali ne, dva na prvi pogled popolnoma različna pojava imata v resnici množico stičišč. Dolar omeni, da je cilj obeh, da pustita pečat in okužita našo bit. Pravi, da imata moč nalezljivosti. Lahko bi rekli, da je v službi virusa v gledališču igralec, ta je tisti, ki s posnemanjem širi okužbo, s katero cilja na gledalce. Kot sta povezana virus in gledališče, sta povezana tudi filozofija in teater. Kako, razloži Mladen Dolar.
V drugem gledališkem eseju Blaža Šefa z naslovom Pet načrtov mikroglobalizacije se seznanimo s Centrom vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Šef pri uprizoritvi eseja izhaja iz svojega odraščanja v omenjenem kraju, prav tako pa ga na center veže tudi delo kustosa, ki ga je tam opravljal. Kako je pristopil k projektu pisanja in uprizarjanja eseja, nam pove avtor:
Šef povzame še sporočilo in glavno idejo svojega eseja.
Gledališki esej se od predstav, ki smo jih vajeni, nekoliko razlikuje, tako po vsebini kot dejstvu, da omogoča avtorju lastno interpretacijo svojega eseja. Hkrati pa je avtor-interpret postavljen v nevsakdanjo situacijo uprizarjanja. Dodatne razsežnosti gledališkega eseja in njegovega potenciala predstavi teatrologinja Alja Lobnik, direktorica Zavoda Maska.
Če vas je opis prepričal, si lahko 11. januarja naslednje leto ogledate še uprizoritvi esejev dr. Renate Salecl Samo paranoiki preživijo in Filipa Dobranića Vpoklic.
Poročala je vajenka Brina.
Foto: Nada Žgank
Dodaj komentar
Komentiraj