Če ste končno sprejeli največjo odločitev svojega življenja in s Facebooka izbrisali svoj uporabniški profil, brž kliknite na razveljavi! Facebookove spletne sobane je namreč naselila nova  interaktivna uprizoritev, ki vam bo odstrla krasni novi svet influencerjev, lažnih profilov in sumljivih spletnih tekmovanj. Nič novega pod soncem – toda kako pogosto dobite priložnost, da ta “nič novega” doživite zgoščeno v slabi uri in pol!? 

Najraje bi se udrla v zemljo je avtorski projekt skupine gledaliških ustvarjalcev, ki so se ukvarjali z novimi načini izražanja in preizpraševanjem spremenjenega odnosa med gledalcem in igralcem v dobi covidne izolacije. Kot pojasnjuje dramaturginja in avtorica koncepta Varja Hrvatin, je projekt nastal v okviru delovne štipendije Ministrstva za kulturo RS. Luč sveta bi moral ugledati na Japonskem, a avtorica zaradi pandemije tja ni mogla odpotovati.

izjava

V spletni uprizoritvi nastopata dve igralki, ki se, prepuščeni na milost in nemilost svojim gledalcem, preizkušata v ustvarjanju spletnih formatov, kot so vlog, instagram story in tiktok challenge. Njun cilj je osvojiti srca gledalcev in zmagati na spletnem tekmovanju mednarodnega kozmetičnega podjetja, ki išče sveže obraze za predstavitev svojih izdelkov. Kot gledalec najprej pridno slediš vsem navodilom za vstop v spletno dvorano – pridružiš se skupini, redno osvežuješ glavno stran, ne klikaš direktno na nova obvestila ... Ko končno dosežeš mesto dogodka, te ustvarjalci najprej pozdravijo z nostalgično poezijo, nakar se spletni prostor prelevi v načičkani treš profil omenjene kozmetične prodajalne. Najraje bi se udrla v zemljo tako gledalcu ne daje lažnega občutka, da sedi obdan z gledališkim občinstvom, pač pa ga kar takoj sooči s kruto realnostjo – sediš sam doma, besniš nad puhloglavostjo vsebin in manično klikaš gumb refresh. Kot pove Lina Akif, ki igra eno izmed influencerk, izkušnja ni nekonvencionalna samo za gledalca,  pač pa tudi za igralca, ki vstopa v dramski lik.

izjava

Pri snovanju likov so ustvarjalce zanimali uporabniki družbenih omrežij, še posebej tisti, ki se udeležijo množičnih protestov, svojo udeležbo pa pospremijo z rafalom posnetkov in izjav podpore. Ustvarjalci gledalca prestavijo v tesnoben spletni prostor, ki je po eni strani prostor diskusije o resnih težavah, po drugi pa ponuja vedno več nastavkov za tekmovanje v izražanju samega sebe. O tem trenju znotraj uprizoritve nam več pove Akif:

izjava



Ritma uprizoritve tako ne uravnavajo klasična dramska sredstva, pač pa nelinearno in nezaustavljivo množenje spletnih objav, ki pozivajo gledalca k temu in onemu, v prvi vrsti k zloglasnemu izražanju samega sebe. Gledalec je ujet v več krogov glasovanja, kjer izbira teme naslednjih objav svojih najljubših influencerk. Ko influencerki objavita video na temo, za katero gledalci sploh niso glasovali, se pod objavo vsuje roj večinoma ciničnih komentarjev, ki gledalcem dovoljujejo, da se kratko malo igrajo Facebook, namesto da bi bil vanj zgolj vsakdanje vpleteni. Uprizoritev gledalcu ne poskuša dati občutka, da sedi v gledališču, ampak mu raje ponudi možnost izkustva in refleksije zakoreninjenosti spletnih platform v izolirana življenja nove dobe. Več o tem nam pove Hrvatin: 

izjava



Čeprav interaktivna uprizoritev ponuja svež razmislek o možnostih gledališkega ustvarjanja v novih okoliščinah, pa se kljub temu lahko vprašamo, če z zadostno mero resnosti išče izhod iz labirintov influencerskega balasta. Ironijo objav na Facebooku, Instagramu in Tiktoku namreč na koncu preseka nostalgično spominjanje časov, v katerih smo imeli še gameboye, barbike in televizije. Se res želimo vrniti v to obljubljeno deželo ali pa je bila ravno ona napoved naših influencerjev? 

Facebook rileps je doživel Jaka. 

Naslovna fotografija: Vid Merlak