Knjižna zbirka Mestnega gledališča ljubljanskega je debelejša še za dobrih 600 strani. Izšel je namreč prevod knjige Fenomenologija gledališča nemškega teatrologa Jensa Roselta. Kot pravi Janez Pipan, avtor spremne besede, gre pri delu, ki sicer skuša konceptualizirati pojavnost gledališča in gledaliških teorij 20. stoletja, predvsem za razdelavo fenomena predstave:

*Izjava se nahaja v posnetku

Po mnenju Pipana je ravno razdelava koncepta predstave tisto, s čimer se delo, ki je v originalu izšlo leta 2008, znotraj sodobnih gledaliških teorij umešča na posebno mesto.

*Izjava se nahaja v posnetku

Roselt se pri svojem delu seveda nanaša na sodobne gledališke teoretične tokove; tako ni niti artaudovec [artojevec] niti brechtovec [brehtovec], če bi zgolj omenili famozna gledališka uma z začetka prejšnjega stoletja, temveč učenec Fischer-Lichte, ene od bolj pomembnih teoretičark postdramskih in performativnih uprizoritvenih umetniških praks.

*Izjava se nahaja v posnetku

Kako se slišijo drevesa in kako to širi človeške zaznavne zmožnosti? Nataša Muševič, producentka elektronske glasbe, zvočna in multimedijska umetnica s projektom Drevesa raziskuje zvočno formo dreves. Kot je povedala za današnjo jutranjo rubriko Mešano na žaru, je z indukcijo različnih frekvenc zvoka v drevo zajela njegove odzive oziroma resonančne frekvence drevesa. Ker rastline generirajo mikroimpulze pa je z metodami elektroinženiringa zajela tudi njegove mikroimpulze. Zvočna inštalacija, ki se drevi ob 20.00 odpira v Moderni galeriji, je tako dejanska zvočna narava naključno izbranega drevesa, pravzaprav enotedenskega življenja tega drevesa, kolikor je trajal projekt.