Epidemija je zagodla tudi Gledališču Glej, ki letos obeležuje petdeset let delovanja in svojo obletnico praznuje kar v kosih. Praznovanje ohranja jubilejno tradicijo angažiranega gledališča, ki se že od začetka ne boji sodelovati tudi z amaterskimi ustvarjalci. Oba današnja dogodka ob obletnici si boste lahko ogledali v živo v centru Ljubljane. Pogovor o izginjajočih gledaliških poklicih poteka prav zdaj, saj se je na ulici pred Gledališčem Glej začel že ob 14. uri. Po pogovoru se bodo udeleženci pogovora in obiskovalci na razdalji, a skupaj odpravili proti Krakovskemu nasipu na ogled razstave.

V diskusiji sodelujejo kostumografinja Mateja Fajt, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, dramaturginja Jera Ivanc, koreografinja Leja Jurišić in scenografka Urša Vidic, pogovor pa moderira Jure Novak, gledališki režiser in član umetniškega sveta Gledališča Glej. Govorijo o izginjajočih gledaliških poklicih, ki se ponekod spajajo v enega, tudi zaradi varčevanja na področju performativne umetnosti in zaradi optimizacije dela. Med take poklice naj bi na primer sodil oblikovalec svetlobe. S pogovori bo Glej nadaljeval šele prihodnjo sezono, natančneje septembra. Takrat bo govora o izzivih družbenokritičnega gledališča, pogovor pa bo moderiral Uroš Kaurin. Oktobra bodo praznovanje sklenili z mednarodnim simpozijem z naslovom »Skupnost deluje! Sodobni pristopi v gledališču«.

Popoldanska razstava na Krakovskem nasipu bo na ogled kar nekaj časa, na njej pa boste lahko videli slogane in plakate, ki so zaznamovali zadnje desetletje. Pri postavitvi razstave je sodelovala tudi Grupa Ee, Glejev redni sodelavec na področju oblikovanja. Pogovora z Juretom Novakom vam žal zaradi tehničnih težav ne moremo predvajati, namesto tega pa vam v posluh ponujamo odlomek iz predstave Podgane, ki je nastala po motivih drame Hinkemann nemškega ekspresionista Ernesta Tollerja.

Ob desetih zjutraj pa se je začel še en v vrsti dogodkov, ki so jih premaknili na splet. 25. literarni festival Slovenski dnevi knjige, ki bo potekal do nedelje, bo letos dostopen na www.dneviknjige.si. KUD Trivia je skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v okviru festivala pripravilo okroglo mizo o pomenu nagrad za samozaposlene v kulturi, pri čemer so problematizirali pomen nagrad kot socialnega korektiva za samozaposlene. Največ nagrad podelijo na področju književnosti, ki mu sledijo vizualne, nato pa uprizoritvene umetnosti. Najmanj nagrad gre glasbi, baletu, knjižnični dejavnosti, medijem in avdiovizualni kulturi. Kritik in arhitekt Tomaž Krištof je v pogovoru opozoril tudi na to, da nagrade njegovim stvaritvam ne zvišajo cene. Po besedah moderatorke Marije Mojce Pungerčar si prizadevajo za spremembo pri Prešernovi nagradi za življenjsko delo in sicer želijo, da bi se jo upoštevalo pri izredni pokojnini, ki je - po poročanju STA - že deset let zamrznjena in jo prejemajo le tisti, ki so jo dobili po starem zakonu.

Na ušesa pa nam prihaja tudi nekaj dobrih novic glede odpiranja ustanov. V slovenski Istri bodo poleti izpeljali večino tradicionalnih kulturnih prireditev, od Piranskih glasbenih večerov do Primorskega poletnega festivala, seveda v okviru omejitve na prisotnost največ 50-ih ljudi. V Gledališču Koper finančno izgubo v marcu, aprilu in maju za zdaj ocenjujejo na 120 do 140.000 evrov. Vseeno bodo v Kopru potekali tudi Folkest, Poletni gledališki večeri, MareziJazz, Homo na plac, JEFF, Oživela ulica, PUF in Etno Histeria.

Ponovno odprtje so napovedali tudi vsi kinematografi Art kino mreže Slovenije. Nekateri so jo izvedli že v tem tednu, drugi pa bodo začeli delovati s prvim ali drugim junijem. Skoraj hkrati so organizatorji Festivala dokumentarnega filma javili, da se bo ta končno izvedel, in sicer z začetkom 9. junija. 

Slabše kaže v Cerknem. Predstavniki Mladinskega centra C.M.A.K. Cerkno so v javnem pismu obrazložili, da jih župan s svojim delovanjem zavaja in jim onemogoča pridobitev novih prostorov, ki jim jih je obljubil že v predvolilnem času. Poročajo, da v trenutnih pogojih ne morejo delovati in delati svojega programa, saj je njihov trenutni prostor premajhen celo za sestanke, kaj šele za izvedbo razstav, koncertov, delavnic ali česa drugega.

Če pa ste včeraj ob ljubljanskem in mariborskem protestu Aktiva delavk in delavcev v kulturi dobili vtis, da kulturni minister ne dela nič, naj vas obvestimo, da je danes sprejel novega poljskega veleposlanika v Sloveniji. Oba sta se zjasnila, da vidita priložnosti za poglobljeno sodelovanje med državama. To pa še ni vse! Minister dela še več! V prihodnjih dneh bo na vljudnostnih obiskih sprejel še veleposlanici Velike Britanije in Avstrije ter veleposlanika Kraljevine Španije. Vasko, bravo!

Še opomba pod črto: Predvajani posnetek je nastal na Odboru za kulturo leta 2013. 

(Foto vir: FB Gledališče Glej)