Rekordna podpora domačim avtorjem je naslov pisma, ki ga je Javna agencija za knjigo konec marca naslovila na predstavnike medijev. V njem so zapisali, da JAK letos razpolaga z dodatnimi milijon tristodvajset tisoč  evri, kar je med drugim omogočilo rekordni dvig avtorskih honorarjev za domače ustvarjalce. Za kar 37 odstotkov se je dvignil honorar literarnim avtorjem ter za 6 odstotkov prevajalcem. Na JAK-u so v pismu zapisali tudi, da bodo ponovno uvedli delovne štipendije za avtorje, ki so jih leta 2017 ukinili. Tretja relevantna točka pisma je, citiramo: »posebna pozornost, ki bo namenjena digitalizaciji področja,« kar pa, čeprav se sliši lepo, ostaja sporno, če bo ta »pozornost področju« pomenila financiranje Beletrinine platforme Biblos, pri čemer lahko še izpostavimo, da je eden izmed direktorjev Beletrine tudi član Sveta JAK.

Za mnenje o dvigu honorarjev smo najprej vprašali pisatelja in prevajalca Iztoka Osojnika, ki sodeluje z založbo Kud Police-Dubove. Osojnik do Javne agencije za knjigo ostaja kritičen in meni, da se dvig honorarjev ne dotika aktualnih problematik slovenske knjige.

Kakšen smisel ima financirati knjige, ki jih potem dajo samo na neko polico?

Osojnik je tudi mnenja, da bo dvig honorarjev samo poglobil problem nelojalne konkurence, ki je posledica trenutnega kontroverznega sistema financiranja prek vprašljivih razpisov. Slednje ugotavlja tudi Javna agencija republike Slovenije za varstvo konkurence, ki v svojem poročilu o knjižnem trgu ugotavlja, da realizacija sofinanciranja Javne agencije za knjigo prek razpisov ni v prid razvoju konkurence na knjižnem trgu, saj največ razpisnih sredstev zadnja štiri leta prejema zaključen krog večjih založb. Največji prejemnik je Beletrina, ki poleg razpisov javni denar črpa še prek - prav tako kontroverznega - sistema Biblos. Agencija za varstvo konkurence ugotavlja še, da so razpisni pogoji prepuščeni osebni presoji strokovne komisije in da so oblikovani tako, da jih lahko izpolnjujejo le največje založbe. Rezultati razpisov se tako niti po prejemnikih niti po višini subvencij v zadnjih letih bistveno ne razlikujejo in manjše založbe so zato obsojene na nedoseganje razpisnih pogojev, saj imajo na voljo le lastna sredstva. Višji honorarji torej vstopajo v vprašljiv sistem, ki očitno preferira največje založbe. Osojnik o tem. 

Vsi ne bomo dobil teh honorarjev ...

Jože Piano, vodja založbe e-Besede, pa kljub temu, da dvig honorarjev sicer pozdravlja, izpostavi, da mora zvišanju honorarjev nujno slediti tudi zvišanje celotne subvencije na knjigo, česar v pismu medijem JAK ne definira.

Treba bo podpisat nek aneks k pogodbam

Piano nadalje še zgodovinsko kontekstualizira spornost vlaganja v »digitalizacijo področja«, v kolikor bi oziroma bo ta naložba na koncu prišla do Beletrinine privat platforme Biblos.

In tako je ministrstvo za kulturo zaobšlo razpis za spletno knjižnico

Kontroverznost Biblosa ugotavlja tudi Agencija za varstvo konkurence, saj gre za edini portal za izposojo e-knjig v Sloveniji, ki mu ministrstvo za kulturo prek knjižnic namenja denar v obliki obvezne članarine.  AVK zaključi, da gre tako večina javnih sredstev, namenjenih nakupu e-gradiva, enemu ponudniku, in sicer Beletrini. 

Za komentar o zvišanju honorarjev in o »posebni pozornosti«, ki bo namenjena digitalizaciji, smo v torek prosili tudi Beletrino in JAK, vendar odgovora do etriranja oddaje še nismo dobili. Zvišanje honorarjev in investicija v digitalizacijo področja očitno vstopa v zelo vprašljiv sistem, kar posledično postavlja pod vprašaj smotrnost tovrstnega ravnanja. Nov denar namreč ne rešuje temeljnih problemov slovenskih založb, sploh manjših, ki zadnja leta izginjajo kot po tekočem traku. To je vredno izpostaviti zaradi odmevnega, marketinško zvenečega naslova in retorike v JAK-ovem pismu predstavnikom medijev, ki  vse skupaj predstavljata, kot da se premikajo gore, medtem ko se v resnici le pleska stara, zarjavela ograja.

Kulturne novice je pripravil vajenec Lenart.