Vsako leto se v Frankfurtu odvija eden največjih knjižnih sejmov na svetu. V mesto na Majni oktobra iz vseh špranj in lukenj svetovnega knjigotrštva prilezejo množice častiželjnih založnikov, avtorjev in urednikov. Posebne pozornosti pa je bojda na sejmu deležna književnost ene države ‒ častne gostje. Letos bo s svojim paviljonom in literarnimi mojstrovinami pod žaromete stopila dežela pesnikov ‒ Slovenija. 

Projekt države gostje 

Miha Kovač, kurator programa, s svojimi pragmatičnimi besedami nemudoma zatre upe tistih, ki se o literaturi raje izražajo z bolj vzvišeno dikcijo. V Frankfurtu so knjige predvsem posel. 

Prvi dnevi sejma

Sejem je, kot pove Andrej Blatnik, urednik Cankarjeve založbe in poznavalec slovenskega založništva, kljub temu kraj velikih sanj. 

Pomen Frankfurtskega knjižnega sejma

Željo, da bi izza domačega zapečka pobegnili v Frankfurt, tako upravičeno gojijo mnogi. Lastna stojnica na sejmu je za številne založbe prevelik finančni zalogaj, slovenska delegacija pa ima omejena mesta. Marsikdo se zato že od začetka priprav čuti spregledanega. 

Biznis?

Priprave na gostovanje so se s strokovno skupino pod vodstvom Renate Zamida na Javni agenciji za knjigo, krajše JAK, začele leta 2015. Potem ko je Zamido na čelu JAK leta 2020 zamenjal Sebastjan Eržen, sta se strokovni skupini pridružila kuratorja programa Amalija Maček in Matthias Göritz. Leta 2021 je novi direktor agencije Dimitrij Rupel strokovno skupino razpustil, Amalija Maček pa je odstopila. Zamenjal jo je zgodovinar Igor Grdina, ki pa se ni prav dolgo obdržal, že sredi leta 2022 ga je nasledil bivši urednik Mladinske knjige in profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Kovač. 

Programska skupina

Številne menjave vodstva JAK in kuratorjev programa na priprave niso vplivale najbolj blagodejno. Leto in pol pred gostovanjem, ko je vlogo kuratorja prevzel Kovač, slovensko gostovanje v Frankfurtu ni imelo zagotovljenega še nobenega prizorišča. Po njegovih besedah je to velik problem, saj so Hiša literature, knjižnice in galerije v času sejma hudo oblegane in programe pripravljajo tudi dve leti vnaprej. Z delom svojih predhodnikov Kovač ni najbolj zadovoljen. 

Problem priprav

Spremembe organizacijske strukture, ki so nastale kot posledica večkratne menjave vodstva, pa so težave povzročale tudi doma. Obveščanje založnikov po besedah Braneta Mozetiča, urednika zbirk Aleph in ŠKUC Lambda, ni teklo najbolj gladko. Andrej Blatnik pa meni, da je komunikacija z založniki pod Kovačevim vodstvom veliko boljša.

Pomanjkanje informacij o pripravah na sejem je morda vzbudilo sume, da se za zaprtimi vrati večno spreminjajočih se programskih skupin pripravlja zarota. Številni so zaskrbljeno ugibali, kdo bo odpotoval v Frankfurt in katera založba se bo s sejemskim gostovanjem najbolj uspešno okoristila. Pripravljalcem programa so očitali nejasnost kriterijev za izbor avtorjev in literarnih del, ki se bodo predstavljala na sejmu. Kovač se je salomonsko odločil, da izbor ne bo le njegov, pač pa ga bodo zanj opravili nemški založniki. Možnost predstavitve na sejmu bodo tako imeli le avtorji in dela, ki so jih v zadnjih dveh letih prevedli v nemščino. 

Kriteriji

Bibliografija del, ki jo omenja Kovač, bo javno objavljena spomladi. Tudi s takšnim kriterijem niso vsi zadovoljni. V prednosti so zdaj založbe in avtorji z večjim številom prevodov, kar je zopet razlog za negodovanje. Prevodi namreč niso enako dostopni vsem avtorjem in založnikom. Brane Mozetič meni, da bo takšen proces izbora koristil predvsem avtorjem večjih založb, saj JAK manjšim založnikom in avtorjem pri prodaji avtorskih pravic v tujino nudi premalo podpore.

Knjige v tujini

Kovač ugovarja, da je JAK od začetka priprav na častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu založbam omogočila mreženja s tujimi založniki in prevode spodbujala s številnimi mehanizmi, kot so razpisi, namenjeni prevodom v nemški jezik. 

Rezultati 

JAK-ovih programov se spominja tudi Mozetič, vendar meni, da so favorizirali določen tip založnikov. 

Pomoč JAK

Prodaja avtorskih pravic v tujino je sicer med slovenskimi založniki relativno nov pojav. Tudi večje založbe so se temu poslu posvetile šele pred desetletjem, pravi Blatnik. Finančna podpora JAK in pričakovanje gostovanja v Frankfurtu sta pri tem igrala veliko vlogo. Kljub temu pri prodaji avtorskih pravic še naprej prednjačijo večje založbe, kot so Mladinska knjiga, Beletrina, Goga in Litera, na področju otroške literature pa založba Morfém. Manjše založbe za ta posel še vedno nimajo sredstev in kadra.

Manjše založbe 

Negodovanje nad pripravami na gostovanje je mogoče strniti prav v očitku, da bodo najbolj zastopani tržno zanimivi avtorji in uspešnejše založbe. Mozetič se tako boji, da bodo v izboru prevladovala predvsem prozna dela, saj se ta bolje prodajajo. Blatnik meni, da so strahovi upravičeni.

Gre za več dejavnikov

Glede tržne neprivlačnosti poezije se strinja tudi Kovač, vendar poudarja, da bo na oktobrskem Frankfurtskem knjižnem sejmu poezija eden izmed stebrov programa nacionalne predstavitve. Tržna naravnanost pa se mu ne zdi ovira za predstavitev  “nacionalne kulture”.

Trg ni edini kriterij

Vseeno je negodovanje tistih, ki bodo ostali pred vrati nemške in svetovne javnosti, mogoče razumeti. Udeležba na sejmu ima pač daljnosežne učinke. 

Učinek je zelo dolgoročen

Kdo bo mešetaril v Frankfurtu in kdo ne, bodo slovenski založniki in avtorji torej še dolgo čutili. Še preden se je sploh zgodilo, je gostovanje v Frankfurtu sprožilo val sprememb v slovenskem založništvu. Boj za ugled, sredstva in bralce se ne bije več le v mejah slovenščine.

Nad pripravami na Frankfurtski knjižni sejem je firbcala vajenka Hana. Radovednost je pasel tudi Metod.

Naslovna fotografija: Max Pixel