Kaj pa arhiv?

V preteklih dveh oddajah o projektu NUK 2 smo govorili o zgodovini in prihodnosti nove Narodne in univerzitetne knjižnice, danes pa oddajo posvečamo drugi pomembni dejavnosti Narodne knjižnice – hrambi arhivskega gradiva.

Kultura / Kulturni obzornik

Kaj je univerzitetna knjižnica?

Nadaljevanje kulturnih novic o projektu NUK 2

Jernej Meden

 / 1. 10. 2020

Posebnost knjižnice z narodnim statusom je ta, da za razliko od univerzitetne knjižnice zbira vse publikacije, ki se po svoji vsebini v splošnem nanašajo na Slovence oziroma na slovenski jezik, kulturo ali zgodovino. Koncept narodne knjižnice podrobneje razloži profesorica iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo dr. Eva Kodrič-Dačić.

Izjava

Narodna knjižnica tako hrani mnoštvo različnih publikacij v slovenskem jeziku - vse od reklamnih letakov do leposlovja, glasbenega in rokopisnega gradiva. Poslovanje in hranjenje arhivskega gradiva je določeno po Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, krajše ZVDAGA. Po omenjenem zakonu je arhivsko gradivo obravnavano kot kulturni spomenik. Zakon pa v splošnem predpisuje, kako mora knjižnica upravljati z arhivskim gradivom, ki ga hrani. Poleg tega zakon določa tudi različne vrste arhivskega gradiva. Več o zakonskih določilih pove arhivski svetnik, izredni profesor in predstojnik vseh študijskih programov arhivistike na Alma Mater Europaea dr. Peter Pavel Klasinc. 

Izjava

Klasinc ob tem poudarja, da arhivistika ne ločuje med novimi in starimi arhivi, temveč med novim in starim arhivskim gradivom.

Izjava

Po Klasinčevem mnenju se gradnja arhivov in njihovi prostori v preteklih desetletjih niso bistveno spremenili. Bolj se je spremenilo samo arhivsko gradivo, ki se je v preteklih desetletjih digitaliziralo. To dejstvo je močno spremenilo način hranjenja gradiva. Nove oblike arhivskega gradiva in spremembe zakonodaje, ki vplivajo na način hrambe arhivskega gradiva, opiše Klasinc.

Izjava

Klasinc razloži tudi, kako novodobnim zahtevam ustreza Plečnikov NUK in na kakšen način se je spremenila gradnja arhiva od Plečnikovih do današnjih dni:

Izjava

Samostojni narodni arhiv si do današnjega dne še ni uspel pridobiti naklonjenosti. Tako tudi s projektom NUK 2 ne bomo pridobili prostorov za hrambo arhivskega gradiva, temveč bodo ti ostali nespremenjeni. Kljub temu da je gradivo digitalizirano, ga je treba nekje hraniti, opozarja Klasinc, arhivistična vprašanja tako ostajajo pomembna. Poleg tega poudarja tudi pomembnost gradnje arhivskih trezorjev v knjižnici, ki varujejo vredno gradivo pred nesrečami. 

Izjava

Glede na dejstvo, da projekt nove Narodne in univerzitetne knjižnice ne bo vseboval arhivskih prostorov, ni jasno, kako projekt ustreza konceptu narodne knjižnice. Čeprav snovalci projekta NUK 2 poudarjajo, da gre v prvi vrsti za univerzitetno knjižnico, pa naj bi stavba vsaj simbolno opravljala narodno funkcijo. Tudi če navsezadnje drži, da Ljubljana potrebuje sodobno univerzitetno knjižnico, pa ta ne odpravlja težave hrambe gradiva. Bo Slovenija v prihodnosti poleg nove univerzitetne knjižnice dobila tudi nov narodni arhiv, ostaja vprašanje za prihodnje rodove.