Pogled sprehajalke, ki se sem ter tja rada spogleduje z likovno umetnostjo in morda tudi zaide v kakšno galerijo, se je med pohajanjem po ljubljanskih ulicah gotovo že srečal z napisom ZDSLU na pročelju istoimenske galerije. Zagonetna kratica označuje Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov. Njeno delovanje bomo poskušali predstaviti v današnjih Kulturnih novicah.Pogled sprehajalke, ki se sem ter tja rada spogleduje z likovno umetnostjo in morda tudi zaide v kakšno galerijo, se je med pohajanjem po ljubljanskih ulicah gotovo že srečal z napisom ZDSLU na pročelju istoimenske galerije. Zagonetna kratica označuje Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov. Njeno delovanje bomo poskušali predstaviti v današnjih Kulturnih novicah.

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je stanovska organizacija in strokovno združenje v Sloveniji živečih in delujočih likovnih umetnikov. Povezuje devet regionalnih društev, ki skupaj zaobjamejo vso državo. V društvo v regiji svojega stalnega prebivlišča se lahko, kot navajajo v pravilniku o sprejemu novih članic in članov, vključijo vse tiste in tisti, ki predložijo diplomo domače ali kake druge primerljive akademije in dokumentacijo vsaj desetih umetniških del. Željne članstva, ki nimajo dodiplomske umetniške izobrazbe, pa morajo poleg dokumentacije priložiti še pet originalov svojih likovnih del in dve mnenji kustosinj ali likovnih kritikov. Nato o vključitvi odloči umetniški svet zveze. Ob vsem tem pa mora novopečena članica seveda poravnati letno članarino, ki znaša štirideset evrov. 

Društvo slovenskih likovnih umetnikov, katerega naslednica je sodobna zveza, je sicer nastalo že leta 1898. Nastanek in razvoj Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov nam je predstavila kustosinja in vodja odnosov z javnostmi Olga Butinar Čeh.

Izjava

Beseda društvo marsikomu najprej vzbudi asociacijo na prostočasno druženje ob kakšnem športu ali drugem hobiju, besedna zveza društvo likovnih umetnikov pa nemalokomu pred oči najprej naslika skupino slikarjev na kakšnem slikovitem hribu, ki svoje veščine utrjujejo na likovni koloniji. Butinar Čeh pa je poudarila, da se dejansko stanje precej razlikuje od te predstave in da je njihovo delovanje precej bolj profesionalizirano. Z društvi, vključenimi v zvezo, se srečujejo na skupščinah, sicer pa ta delujejo avtonomno, sama pripravljajo svoj razstavni program in izbirajo umetnike, ki v njihovih prostorih razstavljajo, ZDSLU pa enkrat ali dvakrat na leto v svoji galeriji postavi razstavo enega izmed regionalnih društev. Včlanjenim umetnikom zveza ponuja tudi možnost sodelovanja na rezidencah, razstavah in delavnicah partnerskih društev in zvez društev doma in v tujini, s čimer jim poskuša omogočiti vstop v mednarodni umetniški prostor. Od leta 1909 pa organizirajo razstavo Majski salon, ki trenutno poteka v Kibla Portalu v Mariboru, na kateri je po besedah Butinar Čeh na ogled okrog devetsto del dvestotih umetnikov. Prizadevajo si tudi povečati dostopnost del slovenskih likovnih ustvarjalk, projekt predstavi Butinar Čeh.

Izjava

ZDSLU se kot strokovna in stanovska organizacija, ko presodi, da je to potrebno, vključuje tudi v pripravljanje zakonodaje na svojem področju. Tako so recimo leta 2012 na Ministrstvo za kulturo naslovili pobudo o pravičnem plačevanju razstavnin. V zadnjem času pa se ukvarjajo z urejanjem zakonodaje o vrednotenju umetniških del. Butinar Čeh predstavi prizadevanja, s katerimi želijo ustrezneje urediti vrednost reprodukcije umetniških del.

Izjava

V zvezi se ukvarjajo tudi s prodajo del svojih članov. Pred kratkim so na primer trideset umetniških del mladih umetnikov prodali zbirki Ministrstva za zunanje zadeve. Butinar Čeh izpostavi, da posebno pozornost posvečajo vključevanju mladih članov.

Izjava

ZDSLU svoje delovanje počasi širi izven svoje tradicionalne in za koga morda arhaične formalne oblike in poskuša posegati v pereče problematike umetniškega prostora pri nas. Hkrati pa skušajo pokazati, da ima povezovanje stanovskih kolegic in kolegov v skupno mrežo še danes številne prednosti.