Kariž s Freudom, a brez Marxa
Da je ključno, kako smo prezentirani v sedanjosti, je nesporno. Kot je v časopisu Lezbnik zapisala in napovedala Nataša Velikonja malo po tem, ko pred dvemi leti izšel njen zbornik LL 25: »Vse bomo zabeležile«. Podobno se je tega zavedala Gertrude Stein, ko je popisovala portrete person iz svojega intelektualnega miljeja, denimo Picassa, Cezanna in Matissa. Teksti, ki preciznemu bralcu povejo mnogo več kot lahko to storijo skope in pogosto napačne navedbe na Wikipedii, so leta po smrti omenjenih umetnikov dragocen vpogled v njihove osebnosti. Pisana v realnem času, torej znotraj kulturnega obdobja in družbenega diskurza, so orodje za interpretacijo njihovih del in referenca za nastanek novih.
Omenjeni Matisse je tako v samem jedru stvaritev domačega umetnika, Žige Kariža, ki drevi ob 19. uri odpira razstavo Freud in jaz, sama. Serijo slik oz. kolažev, ki imajo svojo kompozicijsko osnovo v Matissovi seriji štirih modrih aktov, je Kariž prvič predstavil lani v Kulturnem centru Tobačna 001. Tudi tokrat modernistični akt re-aktualizira in mu pripne pornografsko optiko glavnega toka oz. mainstreama, a nova serija je povsem drugačna. Že iz naslova razstave je jasno: če je bila prejšnja imenovana Freud, Marx in jaz, tokrat Marx umanjka. Kaj in zakaj je razlika, nam pove avtor:
Ženski akt v vizualnih umetnostih vsekakor ni noviteta, gotovo pa so se ga v svojem času bolj intenzivno lotevali prav modernistični umetniki in umetnice, ko so zavračali poznoromantične vrednote virilnosti in družbeno sprejemljive reprezentacije telesa. Kariž bi si tako lahko za oporo izbral marsikaterega ustvarjalca tistega časa. Zakaj torej prav Matisse?
Žiga Kariž je tako v domačem kot v mednarodnem prostoru precej etabliran. Pričakovati gre, da bo nekoč tudi sam referenca za umetnike, ki se bodo želeli dotakniti modernistične struje. In če ne vemo, kako bodo o njem govorili v prihodnosti, kako bodo razumeli njegov opus, naj si naslednje generacije pomagajo z avtorjevimi besedami:
Razstavo Freud in jaz, sama si pojdite ogledati danes ob 19. uri ali kadarkoli do konca meseca v novogoriško Mestno galerijo.
Dodaj komentar
Komentiraj