Kdo lahko dobi Gruma?
Drevi bo v Prešernovem gledališču Kranj, ob zaključku 52. Tedna slovenske drame, sklepna slovesnost s podelitvijo nagrad. Poleg nagrad za uprizoritve iz tekmovalnega nabora predstav, torej Šeligove nagrade za režijo, nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca ter posebne nagrade po izboru žirije bosta plaketi prejeli tudi nagrajenki oziroma nagrajenca za nagrado Slavka Gruma in nagrado za mladega dramatika.
Včeraj, 7. aprila, smo imeli možnost na Dnevu nominirancev, tradicionalnem dogodku Tedna slovenske drame, spoznati štiri nominirance za nagrado Slavka Gruma. Sredi popoldneva smo se vsi zainteresirani, ni nas bilo malo, zbrali v zdaj ne več tako izjemno novih prostorih Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, kjer so študentje gledaliških smeri pripravili celovit pregled izbranih tekstov. Študentke in študenti dramaturgije in scenskih umetnosti so predstavili svoje dramaturške razčlembe posameznih besedil, vsaki razčlembi pa je sledila bralna uprizoritev, ki so jih pripravili študenti režije, dramaturgije in igre.
Akademija sicer že tradicionalno sodeluje pri programu festivala. Še pred nekaj leti so bralne uprizoritve nominiranih tekstov z igralci iz ansambla kranjskega gledališča pripravljali študenti režije in dramaturgije. Kot pove študent radijske in gledališke režije Bor Ravbar, ki je sodeloval pri tokratnih bralkah, je bila to možnost za izkušnjo dela s profesionalci. Hkrati izpostavi tudi dobro plat sodelovanja s sošolci.
In res so bralne uprizoritve presegle pričakovanja. Nismo gledali igralcev v črnih pulijih, ki bi sedeli za mizo ali stali za mikrofoni, pač pa so bile te, recimo jim, konceptualne bralke postavljene v prostor, uporabljena je bila celotna dvorana z avditorijem vred. K tekstom so študentje pristopali celovito in nakazali eno od možnih interpretacij, ki pa je bila idejno še vedno podrejena predstavitvi teksta, kar je bil osrednji namen dogodka. Občutke ob bralni uprizoritvi svojega besedila opiše avtorica nominirane poetične igre, Zgodbe o bakrenem kralju, Urša Majcen.
Nominirani sta bili tudi dve že uprizorjeni dramski besedili logocentrična komedija za sedem punc o delcih, revoluciji in gledališču Jere Ivanc, ki je bila z naslovom #punceinpolpunce uprizorjena na malem odru SNG Drama. Tekst obravnava igralke, ki so ostale zaprte v gledališče, da ga čuvajo in skrbijo zanj. Besedilo Katarine Morano, Usedline, pa je bilo uprizorjeno v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem spoznamo družino po Mamini smrti, ko se sorodniki zberejo, da bi pospravili stanovanje, preden ga oddajo novim lastnikom. Prisluhnimo odlomku z včerajšnjega dogodka.
Dva izmed nominiranih tekstov sta nastala pod peresi predstavnikov najmlajše generacije dramatikov, poleg že omenjene Majcen še Aljoše Lovrića Krapeža. Majcen pove, da je bil z nominacijo njen cilj dosežen, saj je bil tako tekst opažen ter predstavljen širši publiki in ustvarjalcem repertoarjev v gledališčih. Podobno misli tudi Lovrić Krapež, avtor teksta Weltschmerz, ki tematizira preživljanje vsakdana stanovalcev bloka med splošno karanteno zaradi epidemije in pri tem prehaja med realističnimi, antiutopičnimi in satiričnimi dramskimi pristopi.
Na natečaj za nagrado Slavka Gruma so sicer, po besedah člana žirije in rednega profesorja na akademiji Tomaža Toporišiča, prišli tematsko raznoliki teksti, med katerimi so bile tudi velike kvalitativne razlike. Štiri nominirana besedila pa odlikuje dovršenost tako v idejnem kot formalnem smislu.
Pogovarjali smo se tudi s Petro Pogorevc, dramaturginjo in urednico knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je navedla skupne značilnosti nominirancev.
Kot zaključi Toporišič, o zmagovalcih Grumove nagrade in nagrade za mladega dramatika ne bo odločala kvalitativna razlika, temveč konsenz med žiranti, do katerega so zavoljo imenovanja zmagovalca pač morali priti. So pa žiranti pri izboru naleteli na nekaj omejitev, ki jih določa spremenjen pravilnik festivala, sprejet leta 2019.
Mladi dramatiki zadnji dve leti niso doživeli niti bralne uprizoritve, ki je nekdaj potekala na dan nominirancev, niti niso sodelovali pri pogovoru z ustvarjalci, ki je sledil predstavitvi tekstov. Ali obstaja možnost spremembe, odgovarja direktor Prešernovega gledališča Kranj in s tem Tedna slovenske drame, Jure Novak.
Ali bodo naslednje leto žiranti pred razglasitvijo enega nagrajenca nominirali tudi nabor najboljših tekstov mladih dramatikov, nismo izvedeli, saj je, kot pove Novak, to stvar strokovnega sveta gledališča. Prizadevali pa si bodo najti najboljšo rešitev za vse.
Kulturne novice je pripravila Iva.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj