Kjer nam bo zemlja najlažja ...
Po prazničnem oddihu so danes na dan vseh vernih duš vračajo Kulturne novice. Odpravili smo se na te dni posebno oblegan kraj: pokopališče v srednje majhni slovenski vasi. Stanje na terenu smo preverili z lokalnima vodičema Sanjo Ujčič in Mikijem Muševičem, ki sta nas v poletnih mesecih že popeljala po krožiščih Ilirske Bistrice. Tokrat sta nam predstavila značilnosti pokopališča v enem od triinšestdesetih naselij občine Ilirska Bistrica.
Prvega novembra v Sloveniji praznujemo dan spomina na mrtve. Državni praznik, ko se družine zberejo za skupno mizo in pred grobovi, ima svojega dvojnika v krščanskem prazniku vseh svetih. A izvora praznika mrtvih ne gre iskati v krščanstvu. Ob zimskem sončevem obratu, ko so noči najdaljše, je že od nekdaj čas, ko se duše mrtvih vračajo na svet. Obeleževanje spomina na umrle je med nami nemara tako dolgo kot umiranje. Pomen spomina pa živi tudi danes.
Ko stojimo na parkirišču ob vhodu na pokopališče se pred nami razprostira polje cvetja, obsijanega z rdečim sojem sveč. Med rastlinjem in okrasjem na grobovih izstopajo bujni šopki cvetov v beli ali rumeni barvi. Kaj te barve sporočajo laiku?
Kot tabula rasa med večinoma črnimi nagrobniki vsake toliko zasije tudi kakšen bel nagrobni kamen. Sogovorca smo prosili, da opišeta nekaj izstopajočih nagrobnikov. Ujčič izpostavi grob z zgovornima oblikovanjem in simboliko.
Muševič pa se je ustavil pred minimalistično oblikovanim grobom. Ta kljub zanimivemu oblikovanju ni brez pomanjkljivosti.
Sredi pokopališča, kjer je grobov največ, izstopa dvojni nagrobni kamen. Na enem kamnu je že zapisano ime, drugi pa je še prazen.
Obiskano pokopališče v Jelšanah za večnost ponuja zelo razgibano družbo z obeh strani slovensko-hrvaške meje. Kot povesta sogovornika, so se na njem ljudje srečevali, že dolgo preden sta državi začeli samostojno pot. Seveda pa pokopališča niso imuna na spremembe v svetu. Med najbolj zapuščenimi in s plevelom preraslimi grobovi je največ tistih s priimki, značilnimi za hrvaško področje. Spremembe pa pokopališče doživlja tudi v skladu z danes aktualnimi družbenimi vprašanji.
Da ne zaključimo preveč temačno Muševič izpostavi še eno ključno lastnost jelšanskega pokopališča – razpoložljivost.
F: RŠ / Iva Slosar
Dodaj komentar
Komentiraj