Kodiranje novih perspektiv
Drage poslušalke, pozdravljene v Kulturnem obzorniku. Tokrat smo se udeležile mednarodnega festivala generativnih umetnosti, ki je letos potekal pod imenom Adela. Odvijal se je od sedemnajstega do devetnajstega novembra v prostorih Kina šiška in Osmoze v organizaciji Društva Ljudmila. Program so sestavljale delavnice kodiranja, teoretski premisleki o umetni inteligenci, sejem generativnih umetnosti in osrednji dogodek algorave, kjer smo lahko opazovale čudesa kodiranja v živo. Kako bi definirala generativne umetnosti, nam pojasni kuratorka in producentka Maja Burja.
V kakšnih oblikah se lahko pojavlja generativna umetnost, smo lahko zelo nazorno spoznavale na umetniškem sejmu, ki je bil prirejen v soboto v Kinu Šiška. Zasledile smo lahko printe, nalepke, animacije in celo video igre. Sejem je bil posvečen širjenju zavesti o generativni umetnosti in podpori lokalne in mednarodne skupnosti. Več o namenu festivala nam pove kuratorka, Katja Pahor.
Velik del programa je bil namenjen kodiranju v živo. To je umetniška praksa, pri kateri umetnica s pomočjo uporabe programskega jezika iz trenutka v trenutek generira določeno vsebino. Na festivalu smo lahko zasledile različne načine, na katere so umetnice s pomočjo omenjene prakse ustvarjale glasbo in vizualije. Kakšne so specifike teh orodij, nam razloži eden izmed organizatorjev in kuratorjev, Luka Frelih.
Demonstracijo teh orodij smo lahko opazovale že na petkovem predvečeru, ko smo v Osmozi spremljale srečanje improviziranega kodiranja. Vsaka izmed udeleženk je bila omejena na devet minut časa, da je s pomočjo poljubnega orodja sproducirala svoj izdelek. Resnične razsežnosti te umetniške prakse pa so bile demonstrirane naslednji večer na algoraveu, kjer so umetnice s svojimi performansi pokazale, kaj vse je mogoče ustvariti s kodo. Kako na ustvarjanje vpliva dejstvo, da je medij, ki ga oblikujemo, koda, nam razloži ena izmed umetnic in nastopajočih, Flor De Fuego.
Še eden izmed zanimivih aspektov kodiranja v živo je transparentnost, ki jo omogoča. Na vseh dogodkih smo lahko udeleženke spremljale, kako se koda sproti spreminja, kako jo umetnice nadgrajujejo in prikrajajo, saj so bile poleg generiranega izdelka projecirane tudi vstice znakov. Branja in pisanja kode so se obiskovalke lahko učile na sobotni delavnici, na kateri so ustvarjale v mentorstvu štirih gostujočih umetnikov. Kako dostopna je generativna umetnost? Je nujno potrebno predznanje programiranja?
Pri razvoju enega izmed bolj popularnih in dostopnejših odprtokodnih orodij za kodiranje vizualij je sodelovala tudi Flor De Fuego. Kako konkretno deluje in izgleda Hydra?
Festival se je v nedeljo zaključil s teoretskim dogodkom, imenovanim Digital dish, v prostorih Osmoze. Deležne smo bile predstavitve in diskusije o treh tekstih Eryka Salvaggia, Wolfganga Ernsta in Kanada Chakrabartija, ki bodo objavljeni v reviji Razpotja. Vsak izmed njih ponuja nov teoretski pristop k razumevanju umetne inteligence. Kakšne pa so vzporednice med teksti razen, da vsi naslavljajo AI? Razloži eden izmed predavateljev, Maks Valenčič.
Kar je skupno vsem tekstom je, da ne gledajo na umetno inteligenco kot na grožnjo. Ukvarjajo se s tem, kako lahko o njej razmišljamo, na kakšne načine smo lahko do nje kritični in kako jo lahko uporabimo kot orodje. Eden izmed tekstov naslavlja tudi odnos umetnosti do umetne inteligence. Robert Bobnič, drugi predavatelj dogodka, nam predlaga, kako lahko mislimo v povezavi s prevladujočo medijsko narativo o prevzemanju kreativnih dejavnosti s strani umetne inteligence.
Na festivalu Adela smo se torej lahko spoznale s tem, kako izgledajo generativne umetnosti, lahko smo se učile kodiranja v živo in bile spodbujene k razmisleku o različnih pogledih na umetno inteligenco. Ustvarjanje s pomočjo algoritmov nam odpira nove in zanimive umetniške prakse. Vabi nas k edinstvenim pogledom, ki jih omogočajo novi kodi kreativnosti.
Oddajo je generirala Lea.
Dodaj komentar
Komentiraj