16. 10. 2015 – 15.10

Konec gladovne stavke Mihe Turšiča

Audio file

Z današnjim dnem se zaključuje gladovna stavka direktorja Zavoda KSEVT, Mihe Turšiča. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, je danes s strani Direktorata za javno računovodstvo prejel sporočilo, da je prejem predmetnih pogodbenih sredstev Občini Vitanje upravičen. Direktorat Ministrstva za finance ugotavlja, da je bila uporaba javnih sredstev za KSEVT upravičena in transparentna. Turšič posledično pričakuje, da bo ministrstvo ovrglo zahtevek za vračilo sredstev s strani Zavoda KSEVT. Njegovo izjavo pa si lahko intepretiramo tudi kot polovično izpolnitev prve zahteve, odstop direktorice Direktorata za ustvarjalnost, Biserke Močnik. Kot pravi: "Spoznanje, da je bila kriminalizacija poslovanja KSEVT za leto 2014 posledica umanjkanja volje za iskanje konstruktivnih rešitev direktorice Direktorata za ustvarjalnost, lahko ministrici služi kot podlaga za ukrepanje, saj je sedaj očitno, da je zaposlena namenoma povzročila veliko stvarno in moralno škodo meni, Ksevtu in Ministrstvu za kulturo."

Prav tako je k odločitvi za prekinitev stavke botrovala obljuba izpolnitve druge zahteve, pretvorbe Zavoda KSEVT iz občinskega v nacionalno institucijo, predvsem pa obljuba predsednika vlade, da bo KSEVT deloval pod nastajajočo Slovensko vesoljsko agencijo. Kot pravi Turšič, naj bi s prvimi aktivnostmi v smer vzpostavljanja takšne funkcionalne strukture začeli prihodnji teden.

Turšič je optimističen tudi glede tretje zahteve, zvišanja kulturnega proračuna na dva procenta. Meni namreč, da je bila ta potreba javno prepoznana, državni svet pa je sklep, da naj bi se dotični proračun dvignil kar na en procent BDP-ja, kar je sicer znatno več kot Turšičeva zahteva, poslal državnemu zboru. Komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je sicer ta sklep sprejelo že 5. oktobra.

Podporo stavkajočemu Turšiču so sicer v zadnjih dneh izrazili tudi številni mednarodni subjekti, danes pa še Zavod Maska. Ta je Turšičeve zahteve prepoznal kot povzetek številnih drugih zahtev, ki jih kulturna in umetniška javnost že dlje časa naslavlja političnemu predstavništvu. Turšičeve konkretne zahteve so tako razširili na zahteve po strokovnem in kompetentnem vodenju kulturne politike, zahteve po ustreznem obravnavanju kulturnih producentov, glede na program in misijo, ki jih izvajajo in glede na potencial, ki jih ti imajo za širše družbeno okolje, ter zahteve po ustreznem financiranju, pri čemer je zahtevani delež dveh odstotkov zgolj srednja pot med najnižjim deležem, sedanjim 1,6 odstotka, ter najvišjim, 2,5 odstotka, iz leta 1997. Svoje pismo podpore, ki je prišlo natanko v istem času kot Turšičeva namera, da končuje s stavko, in ki ga lahko beremo tudi kot komentar nastale situacije, pa zaključujejo z naslednjim imperativom: "Kulturna politika je administrator inercije in temu je treba narediti konec."

 

Zdaj pa k napovedim. Edini serijski zmagovalec v zgodovini slovenskega alpskega moškega smučanja je Rok Petrovič. Enkratna osebnost, ki je vse, česar se je lotil v življenju, delal »po svoje«, zato ga tudi težko umestimo v kakršenkoli okvir. Čeprav je njegovo ime znano v javnosti, je njegova življenjska zgodba nekoliko manj razumljiva. Gledajoč od zunaj pa se zdi precej nenavadna in neobičajna. Petrovič ni nikoli bil ekipni igralec, izstopal je s svojimi pogledi na šport kot na način osebnostne rasti, kar je nenavado za nekoga, ki je bil pri rosnih devetnajstih letih na vrhuncu smučarskih uspehov. Zgodbo Roka Petroviča, naslovljeno Rokova modrina, pa bodo v režiji Matjaža Pograjca jutri premierno uprizorili na odru Mladinskega gledališča. Krstna uprizoritev bi se sicer morala zgoditi že pred poletjem, o razlogih, zakaj se je prestavila na jutrišnji datum, govori Helena Grahek, vodja odnosov z javnostmi pri Slovenskem mladinskem gledališču:

Izjava

Zapleti in nenavadne situacije so obarvale Petrovičevo življenje. To je bilo dramatično in zanimivo. Najbrž je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo nekdo lotil dramatizacije in prireditve za odrsko uprizoritev. Ta vloga pa je pripadla Boštjanu Videmšku, ki smo ga vprašali, zakaj se je lotil dramatizacije Petrovičeva življenja:

Izjava

In kakšen je bil Rok petrovič kot oseba?

Izjava

Videmška smo še vprašali, če se lahko ozre nazaj na proces ustvarjanja tega dramskega besedila in kaj se mu pri tem zdi najbolj zanimivo:

Izjava

Če vam jutri ne uspe pogledati prve uprizoritve Rokove modrine, si lahko ogledate kakšno ponovitev. Priporočamo ponedeljkovo uprizoritev, ki ji bo sledil pogovor z ustvarjalci.

Institucije
Kraj dogajanja

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.