Kultura v 2020 brez izjav

Pozdravljeni v prvih Kulturnih novicah tega leta in desetletja! Leto 2020 bo v znamenju protestantskega slovničarja Adama Bohoriča, saj letos praznuje 500. rojstni dan. Njegov največji doprinos k razvoju slovenskega jezika je bila prva slovenska slovnica Arcticae horulae succisivae [arktike horule suksicive] oziroma Zimske urice iz leta 1584. Napisal jih je v latinščini, poudaril pa slovensko jezikovno samostojnost nasproti nemščini in njeno povezanost z ostalimi slovanskimi jeziki. Naštel je tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. Spomnimo, Bohorič je bil del reformatorskega kulturnega kroga s Primožem Trubarjem na čelu, katerega del sta bila tudi Jurij Dalmatin, ki je poskrbel za prvi celotni slovenski prevod Biblije, in Sebastijan Krelj, avtor Otročje Biblije. Več o Bohoriču in z njim povezanih dogodkih pa ob malce globljemu vstopu v novo leto. 

V prvem letu divjih dvajsetih 21. stoletja bo center evropske kulture le en skok čez žico od nas - pri naših hrvaških sosedih in v malo bolj oddaljeni zeleni Irski. Naziv Evropske prestolnice kulture sta si prislužili mesti Reka in Galway. Moto reške prestolnice je Luka različnosti. Napovedujejo več kot tisoč kulturnih dogodkov - koncertov, kulturnih manifestacij, razstav, tribun in kongresov, obetajo pa si tudi večjo mednarodno prepoznavnost mesta, obnovo infrastrukture in iskanje nove identitete, saj je ob propadu industrije pred dvema desetletjema prišlo do prestrukuriranja gospodarstva, ko se je večina prebivalcev zaposlila v storitvenem sektorju in turizmu, veliko pa se jih je izselilo.

Uradni prevzem naziva EPK-ja z otvoritvenim spektaklom bo potekal 1. februarja v pristanišču. V projekt je vključena tudi nekdanja tovarna Rikard Benčić, v kateri so v sklopu EPK-ja že odprli Muzej moderne in sodobne umetnosti, do februarja 2021 pa nameravajo v prostorih odpreti še mestno knjižnico, mestni muzej in muzej za otroke. V program bo vključena tudi nekdanja predsedniška ladja generala Josipa Broza - Tita Galeb, na kateri bo urejena stalna razstava o zgodovini ladje, gibanju neuvrščenih in Titu, služila bo tudi kot prireditveni prostor in za gostinske pogostitve ter namestitve. V sklopu retrospektive v Muzeju moderne in sodobne umetnosti pa se bo umetnica Sanja Iveković vrnila v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko bo na dvorišču kompleksa Benčić simbolično rekonstruirala spomenik revoluciji iz leta 1926 v Berlinu ter se s tem poklonila tudi Rosi Luxemburg in Karlu Liebknechtu. Spomenik je načrtoval nemški arhitekt Mies van der Rohe, stal pa ni prav dolgo, saj so ga leta 1935 zrušili nacisti. 

Za vse pestro dogajanje naj bi Reka namenila 50 do 55 milijonov evrov. Proračun irskega EPK-ja pa predvidoma znaša precej manj - 39,7 milijona evrov. Mesto z 80.000 prebivalci velja za center tradicionalne irske glasbe. Velik poudarek bo na spodbujanju uporabe irskega jezika, zgodovini države ter na štirih osrednjih keltskih praznikih Imbolc, Beltane, Lughnasa in Samhain, okoli katerih bo strukturiran program.

Leta 2025 pa bo na svoj račun prišla tudi Slovenija. Z naslovom evropske prestolnice kulture se je nazadnje okitil Maribor leta 2012, v boj za lovoriko 2025 pa so se podali Kranj, Nova Gorica, Piran, Lendava, Ptuj in Ljubljana. Kandidatke so 20. decembra na vlado naslovile javno pismo, v katerem so opozorile, da se na vladi očitno ne zavedajo teže projekta, ko so ugotovile, da namerava država za projekt nameniti le 10 milijonov evrov, medtem ko jih je Maribor pred sedmimi leti dobil 15. Spomnimo, dan prej je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo spremljala projekt EPK 2025 in zagotavljala strokovno podporo. Skupina bo sestavljena iz državnih sekretark z ministrstva za kulturo, ministrstva za finance ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter dveh predstavnic urada vlade RS za komuniciranje. Kdo bo slovenski kulturni biser 2025, bo znano do konca leta, naziv EPK-ja pa si bo delil z izbranim nemškim mestom. 

Kulturne novice brez izjav je pripravila vajenka Brina.