Kulturna politika ŠOU II
V današnjih Kulturnih novicah nadaljujemo z raziskovanjem kulturne politike ŠOU. V tokratni oddaji se sprašujemo, kaj je kulturna politika ŠOU brez zavodov in za kakšne projekte bi na ŠOU in Študentskem kampusu namenili javna sredstva.
Po preteklih dveh branjih predloga proračuna se zdi, da ŠOU zavodov in interesnih skupin, ki delujejo na področju kulture in izobraževanja, ne vidi več vrednih financiranja. Postopno razhajanje med zavodi in ŠOU na drugi redni seji ŠZ ŠOU,30.decembra 2020 potrdi tudi predsednik ŠOU Klemen Petek.
V luči izjave in obeh branj proračuna smo vodjo poslanske skupine Povezani Aleksandra Milićevića prosili za primerjavo kulturne politike ŠOU in Študentskega kampusa s kulturno politiko do ostalih zavodov in interesnih skupin. Milićeviću se primerjava ni zdela smiselna. Citiramo: “Z namenom ima družina ŠOU v Ljubljani različne zavode, saj ti pokrivajo različna področja delovanja. Zato primerjava na primarni ravni ni najbolj posrečena ideja.”
Kljub temu da Milićević meni, da imajo zavodi ŠOU določen namen, je njegova poslanska skupina dvakrat glasovala za proračun, v katerem sta zavoda ŠOLT in Radio Študent ter APZ Tone Tomšič in AFS France Marolt prejeli 0 evrov. Dejanja poslanca se hkrati ne skladajo z njegovo izjavo iz druge seje ŠZ ŠOU v Ljubljani, v kateri trdi, da je treba sredstva nameniti študentskim projektom.
Glede na to, da predlog proračuna 2021 predvideva 325.000 eur za Študentski kampus, smo Milićevića, ki predlog podpira, še vprašali, ali se mu ta znesek zdi primeren. Citiramo: “Zavod Socialni inkubator Študentski kampus je kot upravljalec največjega študentskega središča v državi poleg projektov in aktivnosti ne glede na izredne razmere dolžan skrbeti za upravljanje več kot 5500 kvadratnih metrov uporabnih površin, tako za redna in izredna vzdrževalna, varnostna ter obratovalna dela. Za podrobnejše informacije in pojasnitve predlagam, da se obrnete na direktorja Študentskega kampusa.”
Na Študentski kampus smo naslovili vprašanja, za kakšne projekte so lani porabili 470.000 eur in kakšne projekte načrtujejo letos. Odgovora nismo prejeli. Zato smo se za komentar financiranja kampusa in njegovih dejavnosti obrnili na Listo demokratičnega študentstva. Komentira Tim Krhlanko.
Poleg Študentskega kampusa bo v letošnjem proračunu sredstva za področje kulturne politike prejel tudi Resor za obštudijske dejavnosti, ki ga vodi poslanec Povezanih Luka Kopinšek. Na Kopinška smo trikrat naslovili vprašanje, po kakšnih kriterijih določajo sredstva za svoje projekte. Citiramo prvi odgovor: “Želja Skupine Povezani je skrbeti za pestro in raznoliko obštudijsko dogajanje, saj je to tudi namen študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sredstva pa se v skladu z akti določajo s proračunom, katerega sprejme študentski zbor.”
Odgovor se nam je zdel pomanjkljiv, zato smo vprašali še enkrat. Citiramo drugi odgovor: “Sredstva se namenja po kriterijih, tradicionalnosti, obiskanosti, interdisciplinarnosti ter aktualnosti časa in prostora.”
Tudi drugič nismo bili zadovoljeni z odgovorom, zato smo povprašali še tretjič. Citiramo tretji odgovor: “Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v svojem delovanju AVTONOMNA.”
Iz navedenih odgovorov sklepamo, da predstavnik resorja Luka Kopinšek ne ve oziroma ne želi razkriti, po kakšnih kriterijih delijo 67.500 evrov sredstev za kulturne projekte. Poleg umanjkanja kriterijev, po katerih delijo denar, je v predlogu proračuna prav tako problematično višanje sredstev za omenjeni resor. Komentira Krhlanko.
Višanje sredstev resorju v času, ko je izvajanje dogodkov, kot so izleti, pikniki ali šport, postavljeni pod vprašaj, podajajo sum netransparentnega ravnanja s sredstvi. Več o tem Krhlanko.
Krhlanko za konec še poudarja, da je netransparentno ravnanje s sredstvi značilno za celoten ŠOU. Nedostopnost podatkov o porabi sredstev ŠOU pa posledično onemogočajo kakršnokoli celostno analizo kulturne politike.
Glede na proračune preteklih let je očitno, da poslanski zbori in ŠOU funkcionarji pred izobraževanje in kulturo postavljajo zabave, piknike in lahkotne dogodke. S tem pa ustvarjajo nevaren vtis, da smisel in namen študentskega življenja ni več izobrazba in ustvarjanje, temveč hedonizem in potrošnja.
*
Popravek, ki se nanaša na 6. odstavek prispevka oz. 3. minuto in 52. sekundo zvočnega posnetka
Neresnične in subjektivno nepreverljive navedbe Radia Študent o delovanju Zavoda Študentski kampus
Socialni inkubator Študentski kampus na vsa vprašanja, ki zadevajo kulturno politiko odgovori pravočasno in v zakonskem roku (po 45.členu Zakona o medijih).
Alen Nikola Rajovič, direktor
Dodaj komentar
Komentiraj