Kulturna politika ŠOU
Na včerajšnji tretji redni seji Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani je poslanec Skupine Povezani Aleksander Milićević predstavil kratkočasne dogodke, ki jih je ŠOU v preteklosti uspešno izvedel, kot so Pozdrav brucem, Študentski tek na grad in nekateri pikniki in veselice. V njegovi predstavitvi je koncept kulturne politike ŠOU ostal impliciten. Kakšna je kulturna politika ŠOU in kako študentski poslanci razumejo njen koncept, je tema današnjih Kulturnih novic.
Na naša vprašanja o kulturni politiki se v koalicijski skupini Modri in Povezani niso odzvali, direktor ŠOU Andrej Klasinc pa nas je ob prošnjah za komentar preusmeril na info mail ŠOU v Ljubljani. Do zaključka redakcije odgovorov še nismo prejeli; objavljeni bodo, ko jih prejmemo.
Področje kulture na ŠOU v Ljubljani spada pod Resor za obštudijske dejavnosti, ki je poleg kulture odgovoren za izlete, dodatna izobraževanja in šport. Predlagani, a včeraj zavrnjeni proračun za obštudijske dejavnosti leta 2021 znaša 67.500 evrov, kar je 9.100 evrov manj kot v načrtu predkoronskega leta 2018 in 11.250 evrov več kot v načrtu proračuna leta 2020. Med navedenimi projekti za obštudijske dejavnosti za leto 2021 je 20.000 evrov namenjeno projektu Kultura, ki obsega organizacijo dogodka Mesec kulture in izvedbo kulturnih dogodkov čez leto. 10.000 evrov je namenjenih projektu Spoznavanje slovenske kulturne dediščine in večjih evropskih mest, ki načrtuje organizacijo ekskurzije v eno izmed evropskih prestolnic, želijo pa si pripraviti, citiramo iz zapisnika 1. redne seje študentskega zbora: “Vsaj en zabaven izlet, kot je bil to v preteklih letih Gardaland.” Konec citata. Poleg omenjenih projektov je v proračunu resorja za obštudijske dejavnosti 25.000 evrov namenjeno tudi ŠOU neformalnemu izobraževanju in 10.500 evrov projektu Šport. Prejeli smo odgovor Luke Kopinška iz Resorja za obštudijske dejavnosti, ki je na vprašanje o viziji kulturne politike ŠOU in kriterijih, po katerih določajo sredstva za to področje, odgovoril z naslednjimi besedami: “Želja Skupine Povezani je skrbeti za pestro in raznoliko obštudijsko dogajanje, saj je to tudi namen študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sredstva pa se v skladu z akti določajo s proračunom, katerega sprejme študentski zbor.”
Pomembno vlogo v kulturni politiki ŠOU imajo zavodi, revija Tribuna in interesne dejavnosti Študentske organizacije. Med zavodi, katerih dejavnosti se bežno dotikajo področja kulture, največ denarja prejme Študentski kampus, katerega objavljeni načrt delovanja pa obsega le leto dni. Še posebej izstopa dejstvo, da je preteklo leto kljub neobratovanju prejel pol milijona evrov prihodkov, v letošnjem predlogu proračuna pa mu je namenjenih 325.000 evrov. Za kakšne projekte bo denar namenjen, nam na Radiu Študent za zdaj ni uspelo izvedeti. Vlogo Kampusa v študentskem kulturnem življenje komentira študentka Sara Svati Sharan.
Sarah Tkalec iz opozicijske poslanske skupine Zagon je izrazila neodobravanje koalicijske kulturne politike:
Medtem se kulturnih dejavnostim, ki jih ne organizirata Kampus ali Resor za obštudijske dejavnosti, sredstva vztrajno nižajo. Reviji Tribuna je tako financiranje od leta 2018 s 25.000 evrov padlo na 9.000 evrov. Za APZ Tone Tomšič in Akademsko folklorno skupino France Marolt po predlogu proračuna za leto 2021 ni več predvidenih sredstev. Komentira Luka Kropivnik, umetniški vodja AFS France Marolt.
Opozicijska poslanska skupina Zagon je k predlaganemu proračunu za leto 2021 vložila 11 amandmajev, med drugim tudi za nadaljnje financiranje AFS France Marolt in drugih kulturnih dejavnosti. Študentski zbor je amandma, ki bi zagotovil nadaljnje financiranje folklorne skupine, na tajnem glasovanju zavrnil. Kropivnik komentira odločitev študentskega zbora.
Poleg vztrajnega nižanja sredstev interesnim dejavnostim in Tribuni so sredstva v predlogu proračuna odvzeli tudi zavodoma ŠOLT in Radio Študent. Sprejemanje letošnjega proračuna in obveščenost ŠOLT-a o njem komentira direktor ŠOLT-a Jože Hrastnik.
Hrastnik poudarja, da sam ni bil seznanjen s tem, kam gredo sredstva iz proračuna ŠOU.
Enako kot s ŠOLT-om se dogaja tudi z našim Radiem Študent. Kakšno vlogo ima ta za kulturno politiko ŠOU, komentira Sarah Tkalec.
Luka Kopinšek iz Resorja za obštudijske dejavnosti pa trdi, da Radio Študent predstavlja del kulturne politike ŠOU, a da svojega študentskega poslanstva ne opravlja. Citiramo: “Glede na njihov program bi lahko rekli da je, žalosti nas samo dejstvo, da Radio študent ni več študentski radio, saj z nekaj minutami na teden o študentski problematiki ne moramo trditi, da se s tem lahko opravičuje njegovo (študentsko) poslanstvo.”
Čeprav se zavodi in interesne skupine, katerih sredstva se v preteklih letih konstantno nižajo, trudijo pokrivati čim širši spekter vsebin in dejavnosti v interesu študentov, pa to iz finančnih razlogov, nad katerimi bdi ŠOU, postaja vse težja naloga.
Dodaj komentar
Komentiraj