Lep pozdrav tudi s strani kulturnih novic, ki se vračajo v eter Radia Študent do prihodnjega junija. Če se sprašujete kaj se dogaja s Tovarno Rog, se je ravno včeraj tam končal Prvi dvodnevni festival eksperimentalnega cirkusa – Padec. Seveda, brez dresiranih živali, če homo sapiensa tokrat od njih ponovno ločimo. Na dobro obiskanih dogodkih smo si lahko ogledali vse od ognjenih predstav, noise cirkusa, zračno talnih delavnic in še česa.

***

V preteklem tednu se je v Vodnikovi domačiji odprla tudi zanimiva razstava družbeno angažiranega slovenskega stripa 20. stoletja, To je orožje!, ki nam bo še kak mesec stregla z velikim številom originalov in nekaterimi kopijami. Na popotovanju od začetka do konca 20. stoletja srečamo tako začetnike kot je Milko Bambič, potem pa gre zgodba mimo psihedeličnih sedemdesetih s Kostjo Gatnikom, se dotakne Mladininega kroga v osemdesetih; ne gre niti mimo bolj alternativnih avtorjev, kot je Dani Kavaš; vidite pa lahko tudi subverzivno stran Boža Kosa in še skoraj dvajset drugih avtorjev. Že v nedeljo pa se lahko udeležite družinskega vodstva po razstavi, ki jo je zasnoval Iztok Sitar. Podrobnejši pregled razstave bo sledil v septembrski Stripofiliji. Čas pa je, da se ozremo še v prihodnost.

***

Danes dopoldan se je v Mestnem muzeju Ljubljana odvila tiskovna konferenca festivala Indigo, ki bo mestno muzejsko četrt zajel med 7. in 10. septembrom. Četrt, ki jo bo zaznamovala, se raztega med Gosposko in Križevniško ulico, do Trga francoske revolucije in Novega trga. Indigo je namreč nova festivalska platforma sodobnih tokov v umetnosti, kulturi, medijih, glasbi, gledališču, filmu in oblikovanju. Glavna želja organizatorjev je povezovanje kulturnih ustanov, z idejo participacije civilnih iniciativ in nevladnih organizacij z domačim in mednarodnim okoljem. V sklopu teh iniciativ pa želijo obrniti pozornost na strah, ki ga podpihuje večina množičnih medijev. Od tod tudi izhaja letošnji naslov Ni strahu/No Fear. Program nam je hitro predstavil Jani Pirnat:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Sicer se bo v Mestnem muzeju odvil tudi video program pod kuratorstvom Naceta Zavrla, sodelovali pa bodo tudi mlajši avtorji. Dijaki Gimnazije Poljane bodo na festivalu sodelovali s priredbo ruske avantgardne predstave. Pri festivalu Indigo pa želijo opozoriti tudi na problem prekernosti. O tem več Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

***

Iz Ljubljane v Novo Gorico, kjer goriški Kinoatelje že od leta 1999 podeljuje nagrado v spomin na svojega ustanovitelja, sociologa in filmskega kritika Darka Bratino, Nagrada Darko Bratina, Poklon viziji. Letos je ta prestižni naslov padel v roke hrvaškemu režiserju Daliborju Mataniću. Vsako leto ta festival poteka v sedmih mestih med Slovenijo in Italijo, kjer bo zadnji teden v novembru celotna retrospektiva njegovih del. Leta 1975 rojeni režiser iz Zagreba je posnel že več dokumentarnih in kratkometražnih filmov ter devet igranih celovečercev, med drugim koprodukcijo, predstavljeno tudi lani na Festivalu slovenskega filma, z naslovom Zvizdan – Zenit. Slednji je v Cannesu prejel nagrado žirije Posebni pogled. V svojih filmih raziskuje družbo, izpostavlja vprašanje identitete ter vlogo mladega človeka in odnos do drugačnosti. Več boste verjetno izvedeli v goriški Hiši filma, ko bo zadnji teden novembra tam potekal tudi masterclass pod vodstvom nagrajenca.

***

Ko smo že pri filmu, poglejmo še v prostore Slovenske kinoteke, ki je za to sezono vrata že odprla. Današnji ponedeljkov večer Slovenskega filmskega arhiva bo posvečen legendi Mileni Zupančič. Ob 19. uri bo na ogled Klopčičeva klasika Vdovstvo Karoline Žašler.

***

Poglejmo še čez južno žico. V juniju je hrvaško RTV obiskala Medijska organizacija Jugovzhodne Evrope SEEMO, ki je na terenu ugotovila, citiramo: »Da so hrvaške vlade očitno javno televizijo tretirale kot nagrado na volitvah in ne kot medij v službi državljanov. Naslednja vlada bi se zato morala fokusirati na obambo neodvisnosti HRT in zagotoviti ravnotežje v programu.« Konec citata. Tehnična vlada »priljubljenega« Tihomirja Oreškovića je zdaj z uredbo podaljšala mandat glavnega direktorja HRT s šest na dvanajst mesecev, vseeno vršilec dolžnosti, Siniša Kovačić, zaenkrat to ostaja do 1. novembra. Hrvaško novinarsko društvo je opozorilo Zlatana Hasanbegovića, da s podaljšanjem mandata vršilcu doložnosti samo nadaljujejo trenutno agonijo javnega medijskega servisa.

***

Vodja britanskih laburistov, Jeremy Corbyn, pa je pretekli teden predstavil kulturno strategijo svoje stranke, ki kulturo in umetnost smatra za ključne za pozitivno transformacijo britanske družbe. Med predlogi je povečanje proračuna za osnovnošolske programe, ki se ukvarjajo z umetnostjo in začetek javne razprave o uvajanju gledališča in plesa kot posebnega predmeta v srednješolsko izobraževanje. Prav to je bil tudi eden od argumentov na soočenju dveh velikih hrvaških političnih strank na portalu 24sata, kjer so javnosti pokazali razloge, zakaj na Hrvaškem že 25 let kulturne politike ni in zakaj se odločitve o kulturnem sektorju redko predstavljajo kot javni interes. V debati je sodeloval tudi trenutni kulturni minister, Zlatan Hasanbegović, katerega mandat je obeležilo tudi ukinjanje financiranja troletnih kulturnih programov in ukinjanje financiranja neprofitnih medijev. Hasanbegović je pri tem dejal, da ni zagovornik »liberalne tržne logike« in da je nasprotnik »vseh oblik anglosaksonskega tržnega modela kulturne politike«, ki kulturo prepušča tržišču. Ta kontradiktorni stavek je treba pospremiti z njegovo preteklo izjavo, da mediji tako ali tako ne morejo pripadati sektorju kulture.