Kuratorske raziskave transformativnih institucij
Zadnji mesec v Galeriji Škuc poteka razstava 02_2024 ali, bolje rečeno, kuratorsko raziskovanje, ki je bilo javnosti predstavljeno na štirih dogodkih. Povabljeni kuratorki Giulia Menegale in Tīna Pētersone sta v sklopu Škucevega novega mednarodnega programa preučevali, kako lahko umetniške prakse na novo osmišljajo institucije in pripomorejo k alternativni infrastrukturi ter kako infrastruktura sama oblikuje družbene odnose in politiko. Raziskava odraža interese njunih kuratorskih praks.
Pove Menegale. Podobno se kuratorskega poklica loteva tudi Pētersone.
Njuna pristopa h kuratorstvu se lepo skladata s programom Škuca, ki se pogosto giblje med vizualnim, diskurzivnim in kritičnim ter si prizadeva izpostavljati nove oblike razstavljanja in problematiko prekarnih delovnih pogojev. Tako je bil zasnovan tudi nov segment programa, ki se začenja z gostujočima kuratorkama, pove umetniška vodja galerije Tia Čiček.
Doda še, da je cilj programa omogočiti povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi temami. Kot pravi Čiček, je umetniška scena v Sloveniji dokaj zaprta. Kljub temu da na različnih področjih raziskujemo podobne teme, med seboj ne komuniciramo. V prihodnosti bo program zato odprt za kulturnike z raznovrstnih področij – piske, dramaturginje, koreografinje in tako naprej, morda tudi lokalne; za zdaj pa je namenjen mednarodnemu povezovanju. Čiček razloži še, kako je dvoletno sodelovanje strukturirano.
Menegale in Pētersone sta imeli torej popolno svobodo. Svoje raziskovanje sta se odločili deliti na štirih javnih dogodkih. Ti so predstavljali domače in tuje umetniške kolektive in projekte, ki se ukvarjajo z izdelovanjem alternativnih oblik institucij, raziskujejo njihov potencial in so kritični do neoliberalno in kapitalistično obarvanih kulturnih praks.
Uvodni čajanki, na kateri sta se predstavili kuratorki sami, sta sledila predstavitev kolektiva Nonument group in pogovor z njim. Umetniško-raziskovalni kolektiv nam podrobneje opiše članica Nika Grabar.
V Galeriji Škuc je kolektiv predstavil tako imenovane »terenske dogodke«, ki jih Grabar opiše kot nekaj med zgodovinsko-teoretičnim raziskovanjem in umetniško intervencijo. So del splošne, procesno naravnane raziskave kolektiva, ki dileme odpira javnosti. Osredotočili so se na terenski dogodek Plečnikov stadion, na katerem so z gibalno improvizacijo odpirali vprašanje ohranjanja bežigrajskega stadiona. Kaj točno je pri delovanju kolektiva zanimalo kuratorki, pove Menegale.
Grabar pa poudari še, da je vprašanja, s katerimi se ukvarja kolektiv, pomembno odpirati tudi v kontekstu galerijskega prostora.
Program se je nadaljeval s simpozijem Transformativne institucije: načrtovanje poti v alternativne prihodnosti. Kot pove Menegale, se je simpozij ukvarjal s kuratorskimi in umetniškimi praksami, ki na novo osmišljajo institucijo umetnosti, razmišljajo, kaj naj bi počela in kako delovala. Na spletnem dogodku sta kuratorki gostili tri sogovornike. Adelina Luft je predstavila Eksperimentalno postajo za raziskovanje umetnosti in življenja, projekt kolektiva tranzit.ro v Bukarešti, Lorenzo Sandoval je predstavil Inštitut za endotične raziskave TIER v Berlinu, Biljana Ćirić pa platformo What could/should curating do? iz Beograda.
Ob predstavitvah odkrivamo, da so alternativne oblike organiziranja kulturnih iniciativ odziv na omejitve in pričakovanja neoliberalne politike. Eksperimentalna postaja je na primer zemljišče trideset kilometrov severno od Bukarešte, ki deluje kot skupnostni prostor, odprt za raznovrstne arhitekturne, umetniške, poetične, seveda pa nujno ekološke in etične intervencije. Luft pove, da je bil eden od povodov za ustanovitev postaje zavedanje o hiperproduktivnem ciklu izvajanja razstav in iskanju financiranja – zato da gre denar na koncu v žep najemodajalca. Postaja pa je tako daleč od središča mesta, ker je bilo to najbližje zemljišče, ki si ga je tranzit.ro lahko privoščil. Zgodba kolektiva in diskurz celotnega dogodka nakazujeta, da nove oblike institucij niso zgolj nišna zanimanja, pač pa morda nujnost, ki jo terja neoliberalni sistem.
Na bolj spekulativen način, kot pravi Menegale, se tematike loteva TIER. Leta 2015, v času popularizacije platform, kot je Airbnb, ki je omogočil, da kapitaliziraš še vsako sobo, ki je v tistem trenutku ne uporabljaš, je Sandoval ustanovil fiktivni inštitut TIER kar v svoji kuhinji. Pogovori, predstavitve in delavnice, ki so tam potekali, zavestno in odločno nasprotujejo konvencionalnemu modelu razstavljanja. Tudi ime inštituta, Inštitut za endotične raziskave, se zoperstavlja institucionalnim praksam in njihovi kolonialni zgodovini. Endotično je namreč antonim eksotičnemu, zgodovinsko pa so se muzejske zbirke in prej tako imenovani kabineti čudes ali »wunderkammer« polnili ravno z eksotičnimi predmeti, kar razkriva problematično zgodovino institucije umetnosti.
Zadnji dogodek, delavnica kolektiva Krater, se bo zgodil jutri ob 17.00. Kaj lahko pričakujemo, pove Menegale.
Predstavitev petih mednarodnih umetniških in kuratorskih praks se kuratorkama zdi uspešen in navdihujoč začetek sodelovanja. Menegale poudari, da je pomembno ustvariti trenutke za razmislek, refleksijo in cirkulacijo idej med kulturniki. Pove tudi, da je že sama zasnova sodelovanja kot nekakšne raziskovalne rezidence kuratorkama omogočila sproščeno in pravično delovanje, ki je v umetniškem svetu preredko.
02_2024 torej izpostavlja nove, etične metodologije kuratorstva in jih hkrati prakticira. Alternativen pristop pa se kaže tudi v rabi galerijskega prostora. Kljub temu da razstave ni, smo galerijo v času projekta vseeno lahko obiskali.
Glede druge faze, torej knjižnice, Menegale pripomni še to.
Nič zato; kar se ni zgodilo tokrat, se lahko zgodi naslednjič. Drugo fazo sodelovanja Škuc načrtuje leta 2025. Kaj pa imata v mislih kuratorki?
Torej, poslušalke in poslušalci, če si želite videti galerijo postati nekaj drugega, naslednje leto ne pozabite na Škuc. Če pa imate kakšne dobre rešitve za birokratske in ekonomske probleme trajnostnih iniciativ, no, ali pa zgolj težave, le pogumno na jutrišnjo delavnico kolektiva Krater, s katero se program 02_2024 zaključuje.
Foto: škuc
Dodaj komentar
Komentiraj