Mehčanje kritike
Drage poslušalke, pozdravljene v Kulturnem obzorniku. Tokrat smo poletno vročino hladili z umetnostjo v Galeriji Škuc, v kateri je pretekli petek potekala otvoritev razstave SOFT Critique. Ta sestoji iz publikacije, prostorske instalacije Infrastructure for feedback in dokumentarnega filma A film about feedback, ki predstavlja enega od načinov za organizirano podajanje povratnih informacij znotraj umetnostnega prostora. Idejno plat projekta sta sooblikovali kuratorki Tia Čiček in Seda Yildiz, ki sta minljivosti klasične razstave želeli dodati trajnost in diskurzivno noto.
Nekako pa je bilo treba v prostor galerije umestiti tudi publikacijo. Zato sta kuratorki k sodelovanju povabili umetnico Valentino Karga, ki je oblikovala prostorske instalacije. Umetniška dejavnost Karge je osnovana na trajnosti, saj dela z naravnimi materiali, kot so kamni in prst, izdeluje pa tudi skulpture iz tekstila. Ob ekološkem vidiku svojega ustvarjanja daje velik poudarek tudi na skupnost – njeni projekti pogosto povabijo javnost, da jih dokonča. Predvsem se lahko ob njenih infrastrukturah zbirajo in ustvarjajo skupne zgodbe.
Karga je ob galerijske stene in po tleh razporedila rabljene jogije. Na njih pa ležijo natisnjene publikacije, ki naj bi si jih obiskovalka v udobju prebrala.
Publikacija, ki je tudi razlog za razstavo, je pravzaprav dokaj tanka brošura. Poleg predstavitvenega besedila Sede Yildiz jo sestavljajo trije kritiški teksti avtoric, ki so se odzvale na javni poziv k sodelovanju pri projektu SOFT Critique.
Prebrati je moč besedilo z naslovom Da ni to bolj tvoj problem umetnostne zgodovinarke Ewe Borysiewicz, v katerem premišljuje o stanju umetnostne kritike. Avtorica v svojem razmisleku pravi, da čeravno je pisanje samotarsko opravilo, kritičarka nikoli ne deluje sama; njeni strahovi, upanja in predsodki vedno prispevajo k nastajajočemu besedilu. Druga dva pisca, Pia Brezavšček in Domen Ograjenšek, pa ponudita kritiki dveh lokalnih umetnic. Brezavšček v spisu Vaja v pozornosti do nedojemljivosti piše o delu Tery Žeželj, medtem ko se Ograjenšek v kritiki Past je nastavljena loti dela vizualne umetnice Maje Hodošček.
Ko se v prvem prostoru seznanimo s publikacijo, vstopimo v drugo sobo. Tu v kotu na tleh leži veriga kovinskih plošč nenavadnih oblik.
Zadnji del razstave pa znova spodbuja pogovor med obiskovalkami, saj so razstavni eksponati v obliki kamnov ponovno tudi mehka sedišča. Na njih so odtisnjene vprašalnice Kaj?, Kje?, Zakaj?, Kdaj?, ki spodbujajo k pogovoru o različnih glediščih, na podlagi katerih kritiziramo in sodimo.
Poleg publikacije in prostorske instalacije ne gre pozabiti še na dokumentarec A film about feedback, ki si ga je prav tako moč ogledati v galeriji.
Seda Yildiz se je s feedbackom ukvarjala že v času svojega študija. Septembra letos pa bo v Galeriji Škuc vodila tudi delavnico s to tematiko.
Tudi razstava SOFT Critique bo za ogled v Galeriji Škuc odprta še do 24. septembra. Že 18. avgusta pa vas bo po razstavi vodila sokuratorka Tia Čiček.
__
foto: avtorica besedila
Dodaj komentar
Komentiraj