Ne ravno originalna poteza ljudi, ki so napis Hollywood nad mestom angelov spremenili v Hollyweed, se lahko skrije pred deformacijami, ki jih je doživel kip Morske deklice v Kopenhagnu. Ontološki status kipa pod vprašanje postavljajo večkratno oblivanje z barvo, dvakratna obglavitev, razstrelitev in izguba roke. Ljudje smo res zamerili sprevrženosti teh mističnih morskih bitij. In kaj mističnega in obglavljenega bo prinesel današnji dan?

Danes ob osmih se bo v Trubarjevi hiši literature odvilo prvo predavanje v ciklu večernih dogodkov Banket Lacan. Dogodki so zastavljeni kot preplet pogovorov s člani Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo in študenti Inštituta Acheron. Pogovorne dogodke, ki se imajo zgoditi vsako prvo sredo v mesecu, bo povezovala Nina Krajnik, predsednica in ustanoviteljica društva. V prvem predavanju bo Jan Simončič govoril o vprašanju ontologije in Lacanovemu konceptu parlêtre, ki je nadomestil Freudov pojem podzavesti in tako na novo postavil koncept subjektove biti. Več o seriji mesečnih predavanj nam je povedal Jan Simončič.

IZJAVA

Predavanje bo vodeno skozi pozno fazo Lacanovega Boromejskega vozla, ki v skupek preplete univerzalnost jezika, partikularnost telesa in singularnost jezika. Jan Simončič se bo v predavanju prav tako naslonil na Millerjevo opredelitev Aufhebung. Ta predstavlja poizkus odprave jouissance, gona po smrti. Vprašali smo ga kako se ta povezuje s psihoanalizo in ontologijo?

IZJAVA

Jan Simončič se bo v predavanju na kratko navezal tudi na analizo filma Magične živali, posnetega po istoimenskem romanu J. K. Rowlling.

IZJAVA

Če razpravljanje o gonu po smrti v Harry Potterjevski sagi ne bo zadostilo potrebam nadobudnih prvih januarskih dni, se  odpravite do Bežigrajske galerije I., kjer bo danes ob 19.00 otvoritev fotografske razstave Jake Bregarja s preprosto jasnim naslovom Fotografije 1982–2016. Razstava je postavljena v cikle pomembnejših serij črno–belih fotografij, ki si en za drugim sledijo v smislu filmskih kadrov, kar se navezuje na avtorjevo delovanje na področju filma. Fotografski opus Jake Bregarja je prepleten s podobami človeškega odnosa do narave in njenega ohranjanja. Skozi fotografski objektiv avtor opozarja na velikokrat pozabljeno problematiko ohranjanja spomeniških  ruralnih in urbanih delov človekovega okolja.

Po poti nevidenega bistva sem se sprehajala vajenka Kaja