Drago poslušalstvo, če si vas lahko dovolimo ujeti v morebitnem iskanju razbremenitve ponedeljkovega post-arbeit popoldneva in sugerirati neke sorte odrešilni predlog v ta namen, torej če lahko omenjeni post-arbeit afteršok preoblikujemo v krajši pregled kulturnih aktivnosti, ki se skrivajo po ljubljanskih kotičkih in uličicah – vašo pozornost preusmerjamo na sledeče:

ob 18. uri nas na Zavodu Maska na Metelkovi čaka predavanje Boštjana Nedoha Espositova politika: med skupnim in imunim. Predavanje bo osvetlilo glavne koncepte Espositove teoretizacije biopolitike s posebnim ozirom na razmerje med skupnim in imunim - med communitas in immunitas.

Ob isti, torej 18. uri nas v Narodni galeriji čaka svojevrstni dogodek, ki ga je morda treba obiskati … in morda tudi preizprašati, kar bo povedano, izpovedano in zlasti planirano, saj gre ne nazadnje za prihodnost in kulturo. Čeprav samo slovensko. Konkretneje, gre za Javni razmislek o prihodnosti slovenske kulture, na katerem sodelujejo dosedanji ministrice in ministri za kulturo. Vprašanje pa je, ali se bomo izidu pustili presenetiti in ali nas na tem področju sploh lahko še kaj preseneti.

Ob 19.30 lahko z Rokom Kogejem in Grego Repovžem v Pritličju razmišljamo o Prihodnosti levice. Ob 20. uri pa lahko skupaj z Miklavžem Komeljem in Rokom Bozovičarjem poskusimo odgovoriti na vprašanje, kaj skriva in odkriva rokopisna zapuščina Srečka Kosovela. Konkretneje gre za »dramsko« delo Kosovelovega opusa. Lokacija: Trubarjeva hiša literature.

In za konec, ker sumimo, da novica še ni pokukala v tukajšnje prostore javnega mišljenja in artikulacije: na razstavi Documenta 14 v Atenah se je dogodil incident, ko so grassroot skupina LGBTQI ter nekaj prosilcev za azil v znak protesta ukradli kamen španskega umetnika Rogerja Bernata. Kamen je sicer poceni replika lithosa atenske Agore in naj bi ga različne skupine in kolektivi v okviru njegovega umetniškega projekta performativno-pogrebno ponesle iz Aten v nemški Kassel. Skratka, aktivisti so kamen spizdili in izjavili: »Vaš kamen naj bi nam dal glas in povedal našo zgodbo, ampak kamni ne govorijo. Mi pa.« Sedaj o tem v art-javnosti poteka kulturna debata, mi smo pa o tem podebatirali s Samerjem Arkawijem, v Ljubljani živečim študentom iz Damaska:

izjava

Kdaj kamen kamnu človek postane - se sprašuje Hajzlerca.