MAMA JE ENA SAMA
25. marec je neformalen praznik, ki je posvečen materam. V Evropo je na začetku 20. stoletja pripotoval iz Amerike ter bil najprej določen za 15. maj, ko se danes v Sloveniji praznuje dan Slovenske vojske, v mednarodnem kontekstu pa je to dan podnebnih sprememb ter dan družin. Praznovanje materinskega dne v maju se je sicer ohranilo v večini držav, ne pa tudi v Sloveniji. V času Socialistične federativne republike Jugoslavije se je kot dan, posvečen tudi materam, štel 8. marec, dan žena. Ženske so takrat dobile darila v službah, včasih tudi dan dopusta. Po osamosvojitvi Slovenije je bil materinski dan prestavljen na današnji datum, 25. marec. Ta se priročno sklada s krščanskim praznovanjem Marijinega oznanjenja, ki slavi dogodek, ko je angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina. O praznovanju praznika žensk ter materinskem dnevu nam je več povedala Marjana Skela, delavka v času bivše Jugoslavije.
Slovenska tiskovna agencija je prvo današnjo novico, objavljeno ob petih zjutraj, naslovila »Kljub epidemiji bodo matere lahko zaradi njihovega praznika danes bolj vedre«. Če spojimo današnjo vedrost vseh mater Slovenije s kriznimi razmerami, nas je na problem, ki se nanaša na delo z otroki, v ponedeljkovih kulturnih novicah opozorila že Bara Kolenc, ki je poudarila, citiramo, »da čeprav je bilo staršem, ki bodo doma delali z otroki obljubljenih 50 % plače in čeprav to ni bilo nikjer uzakonjeno, nastane pri samozaposlenih problem, saj stalna plača pri njih ne obstaja,« konec citata. Komentar o skrbstvenem delu ter vplivu izredne situacije nanj je podala Pia Brezavšček, samozaposlena v kulturi.
Kot eno izmed bolj ranljivih skupin med samozaposlenimi, ki že od začetka sprejemanja kriznih ukrepov glede epidemičnega stanja v državi opozarja, da se nanje ne sme pozabiti, sicer izpostavljajo tudi matere samohranilke. Komentar poda Petja Grafenauer, ena izmed pobudnic iniciative Pomoč samozaposlenim v kulturi v času kovid19 na družabnih omrežjih.
Ukrepi, ki jih je vlada včeraj objavila v dokumentu »Smernice ... za pripravo zakona #PKP1« v drugem sklopu, ki stremi k izboljšanju socialnega položaja ljudi, v prvi točki navaja »Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo), se izenači s statusom za delavce na čakanju«. Govora je seveda o zaposlenih delavcih.
V tretjem sklopu, ki navaja »Ukrepe za izredno pomoč samozaposlenim«, je v prvi točki navedeno, citiramo, »da so do izredne pomoči upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo preko elektronske aplikacije razglasijo prizadetost zaradi krize. Izjava je javno dostopna. Če se pozneje ugotovi, da je ta izjava vsebovala neresnične podatke, bodo morali pomoč vrniti,« konec citata. Na dvoumnost takšnega ukrepa so nemudoma opozorili predstavniki naslovljenih skupin samozaposlenih, saj ni nikjer naveden način izvajanja ter preverjanja ukrepov. Umanjka razumevanje načina dela samozaposlenih v kulturi, ki so v svojem prihodku večinoma odvisni od dejanske izvedbe projektov, ki v trenutnih časih ni mogoča in še nekaj časa tudi ne bo. Ne sme se tudi pozabiti na okrnjeno delovanje javnih zavodov ter nevladnih organizacij. Ukrepe komentira Grafenauer, ki navede tudi nadaljnje aktivnosti skupine za pomoč samozaposlenim.
Če samozaposleni oddajo izjavo javnega značaja o izpadu dohodkov, so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 % neto minimalne plače, kar prevedeno v številke nanese približno 460 evrov. To je približno 70 evrov manj, kot bi ta ista oseba dobila z nadomestilom za primer brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje. V citatu izjave predsednice društva Asociacija Inge Remeta na STA, tako država s takimi ukrepi pravzaprav spodbuja brezposelnost bolj kot razrešuje položaj samozaposlenih. O ukrepih, ki jih je pritisk iniciativ proizvedel, še enkrat Brezavšček.
Dodaj komentar
Komentiraj