V duhu 28. obletnice Kulturnega centra Pekarna današnje Kulturne novice posvečamo pregledu delovanja edinega avtonomnega in alternativnega prostora v Mariboru, ki pa mu že skoraj dve leti grozi zaprtje. Mestna občina Maribor, lastnica kompleksa, napoveduje selitev v nove prostore, na sedanjem območju pa je predvidena gradnja zdravstvenega kompleksa. 

Kompleks Pekarne, ki je od zasedbe leta 1994 živahno umetniško prizorišče, je bil sprva namenjen peki kruha za bližnjo avstroogrsko vojašnico. V času Jugoslavije je postal vojašnica Slave Klavore, danes pa v nekdanjih prostorih skladišča za oves delujejo društva in bendi. V prostorih, kjer so nekoč pekli prepečenec, lahko danes igrate biljard, spijete pivo in ob vikendih prisluhnete lokalnim ali tujim rock in metal izvajalcem. Stavbo, ki ji zaradi lesene konstrukcije pravijo Lubadar, danes zasedajo bukvarna Ciproš, ateljeji in plezališče. Kako je potekala zasedba območja, opiše Ramiz Derlić, vodja kluba MC Pekarna in predsednik društva Indijanez.

Izjava

Mestna občina Maribor je pod vodstvom župana Aleksandra Arsenoviča predlani predlagala selitev Pekarne v prostore nekdanje Mariborske tekstilne tovarne v Melje. Zemljišče Pekarne naj bi nato prodali ministrstvu za zdravje, ki naj bi nanj razširilo bližnjo bolnišnico. Uporabnice in uporabniki so se z grožnjami rušenja soočili že desetletje prej; tedaj ga je predlagal župan Franc Kangler, ki je želel na lokacijo Pekarne umestiti parkirišče. Takrat so v sodelovanju z organizacijami iz mreže neodvisnih evropskih kulturnih centrov Trans Europe Halles v luči grožnje z zaprtjem organizirali mednarodno konferenco New Times, New Models. Rezultat konference je bil nastanek edinstvenega upravljavskega modela, ki je natančno opredelil razmerja med uporabniki, občino kot lastnikom ter upraviteljem, javnim zavodom Mladinski kulturni center. 

Po modelu občina kot lastnica zagotavlja financiranje osnovnega delovanja, upravitelj je zadolžen za izvajanje in prijavljanje na razpise, zagotavlja vzdrževanje infrastrukture in nadzira potek gospodarske dejavnosti, programski svet pa skupaj z uporabniki izvaja aktivnosti ter skrbi za koordinacijo in izvedbo programa. Model je veljaven le na objektu Upravne stavbe, od koder so pred nekaj leti izselili uporabnike in vselili upravitelja, javni zavod Mladinski kulturni center Pekarna in hostel. Ta del kompleksa se je že aktivno tržno usmeril in bi bil tudi edini izvzet iz načrta selitve. 

Programski svet Pekarne že dolgo poziva občino, ki se močno izogiba komunikaciji, naj se v vseh stavbah končno začne uporabljati upravljavski model, saj ga vidi kot ključni mehanizem za ureditev razmer v ostalih stavbah ter za zagon še več aktivnosti. Občina je leta 2019 prekinila tudi investicijsko-vzdrževalna dela. Urška Breznik, predsednica Pekarne Magdalenske mreže, izpostavi ključne probleme.

Izjava

Betina Habjanič, ki kot umetnica že več let deluje tudi v Pekarni, je kritična tako do odnosa občine kot tudi do odnosa uporabnikov in uporabnic do Pekarne. Meni, da je veliko prostorov neizkoriščenih, ustvarjanje pa hromi tudi vse prepogosta apatija delujočih. Izpostavlja, da sta v kapitalističnem sistemu, kjer alternativni prostori niso zaželeni, notranja povezanost in skupen boj še toliko pomembnejša. Za Betino, pa tudi številne druge je bila Pekarna nekaj časa dom. Vpetost v prostor in v skupnost tam živečih ljudi ji je dala globlji uvid v pomembnost obstanka prostora, kot je Pekarna. 

Izjava

Pogovarjali smo se z Darjanom Lorenčičem, ki je v Pekarno zahajal že kot srednješolec in je že več let aktivni član skupnosti. Danes je kot ustanovitelj društva Brutal Partysan z organiziranjem metal, punk in dark wave koncertov pomemben vezni člen med mladimi in alternativno sceno, ki je, kot pravi, v mestu kronično primanjkuje. Tako se spominja svojih začetkov delovanja v Pekarni.

Izjava

Uporabniki in uporabnice Pekarne pozdravljajo ustanavljanje novega kulturnega centra v Melju. Jasno pa povedo, da prisilno ustvarjene platforme ne gre enačiti s samoniklim prizoriščem, ki organsko spodbuja ustvarjalnost, neodvisnost in kritično mišljenje. Selitev so tako zavrnili, saj bi po njihovem mnenju pomenila uničenje Pekarne. 

Foto: osebni arhiv