Mariborski vrhunci

Mariborski vrhunci

Kulturna ali glasbena novica
11. 9. 2020 - 15.10

V današnjih kulturnih novicah se bomo posvetili Umetnostni Galeriji Maribor, ki je 29. avgusta otvorila pregledno razstavo 100+, Vrhunci iz Zbirke UGM, v kateri so - kot pove podnaslov - zbrali več kot sto ikoničnih del slikarstva, kiparstva, fotografije in videoumetnosti iz svoje zbirke. Po drugem delu otvoritvenega vodstva, ki je zaradi koronskih razmer potekalo še v soboto 5. septembra, smo se usedli z direktorico galerije in kustosinjo razstave Bredo Kolar Sluga. Razstava, ki bo na ogled eno leto - do 12. septembra 2021 - kaže, kako bi lahko izgledala stalna postavitev UGM zbirke, če bi ta za njo imela na voljo razstavni prostor.

Izjava.

Z razstavo UGM obeležuje 100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. 8. decembra 1920 je namreč takrat ustanovljeni Klub Grohar, imenovan po znanem impresionistu, odprl umetnostno razstavo, katere pokrovitelj je bil sam general Rudolf Maister. Razstavi je dve leti kasneje sledil prvi odkup slike - Groharjeve Kapelice - ki velja za simbolni začetek Umetnostne Galerije Maribor, ki je bila formalno sicer ustanovljena šele leta 1954. Koncept razstave je obeležiti 100 let zbirke s po enim delom posameznega umetnika, ker pa so nekatera dela starejša od zbirke, se je nabralo več kot 100 del. Pri selekciji del so se Kolar Sluga pridružile tudi galerijski kustosinji Mojca Vidmar in Andreja Borin ter bivša direktorica galerije Meta Gabršek Prosenc. O procesu izbora Kolar Sluga:

Izjava.

Dela so na razstavi postavljena kronološko, od impresionizma in preloma iz 19. v 20. stoletje naprej si desetletja sledijo vsako v svoji sobi. Poudarek je torej na umetnosti 20. stoletja, pa tudi enaindvajseto ne umanjka. Za obliko zbirke je v veliki meri zaslužen prvi direktor, Branko Rudolf, ki je vztrajal, da galerija ob vsaki razstavi odkupi katero od razstavljenih del. V časih, ko je bil to edini razstavni prostor v Mariboru, je UGM imela tudi po 35 razstav letno, tako da se je v zbirki nabralo več kot 7000 del.

Na razstavi lahko sledimo tudi geografskim koncentričnim krogom - od mariborskih in štajerskih umetnikov, prek teh iz drugih slovenskih pokrajin, do teh, ki so delovali v širšem jugoslovanskem prostoru. Prisotni so tudi zamejski slikarji, slikarji na šolanju v tujini in tisti, ki so migrirali na kapitalistični zahod.

Izjava.

Ko stopamo po sobanah, padamo v specifična desetletja. Recimo 30. leta prejšnjega stoletja z umetniki, šolanimi v Pragi, in prepletom modernizma ter nove stvarnosti. Ali petdeseta s temačnim Informelom. Osemdeseta s pankom in fanzini. Breda Kolar Sluga je v našem pogovoru posebej izpostavila sedemdeseta leta, ko je Maribor z razmahom industrije pridobil izrazito urbani značaj. Eno najbolj ikoničnih del na razstavi je kinetična skulptura Akvamobil Slavka Tihca iz 1969-1970, ki v kiparstvo vnaša tehnologijo in konstruktivizem. Znotraj belega valja se, plavajoči na vodi, nizajo beli koncentrični krogi, ki med igro elektromotorja in gravitacije oblikujejo naključne vzorce. Hkrati se je v tem času na polju umetniške fotografije oblikoval tako imenovan Mariborski krog.

Izjava.

Za umestitev Umetnostne Galerije Maribor v sodobni slovenski kontekst smo se obrnili na dr. Petjo Grafenauer, docentko na ALUO. Drugače kot ljubljanski MSUM, ki ga določa in hkrati programsko omejuje zbirka 2000+, je UGM po njenih besedah dosti bolj fleksibilna pri izboru razstavnih tem.

Izjava.

Grafenauer nadaljuje o prostorskih stiskah UGM:

Izjava.

Kot nam je povedala Breda Kolar Sluga, želi Umetnostna Galerija Maribor s to razstavo tudi opozoriti na potrebo galerije po stalnih razstavnih prostorih. Leto dni trajajoča razstava galeriji omogoča stopiti v stik z različnimi ciljnimi skupinami, jim ponuditi specifične programe in tako zasidrati zbirko v zavesti javnosti. Poleg kataloga, v katerem bodo reprodukcije vseh razstavljenih del, pripravljajo tudi slušne pripomočke za slepe in slabovidne ter knjižico za otroke in družine.

O še vedno aktualni vlogi stalnih zbirk v sodobni kulturni ponudbi smo pobarali Petjo Grafenauer.

Izjava.

***

Slika: Milan Vojsk, Demagog 1–4, 1954–1955, žgana glina

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness