Mikrobiomski vohalni organi
Povrhnjica človeške kože je kompleksen bakterijski ekosistem. Podobe mikrobiološkega sveta raziskuje umetniški projekt Quorum Sensing, ki je med 25. novembrom in 17. decembrom na ogled v Galeriji Kapelica. Gre za razstavo ruskih intermedijskih umetnic Helene Nikonole in Lucy Ojomoko, posveča pa se kožnemu mikrobiomu in bakterijam, ki proizvajajo vonj po znoju. Projekt raziskuje možnosti, da bi iz mikrobioma ustvarili nov vohalni organ. Gensko spremenjene kožne bakterije bi ob bolezenskih simptomih izločale vonj po vrtnicah in preventivne obiske pri zdravniku naredile stvar preteklosti. Osnovno idejo projekta podrobneje opiše Nikonole.
Razstava obsega umeten vohalni sistem iz treh ročno pihanih steklenih posod v obliki organov, ki jih podpirajo 3D natisnjena stojala. Stekleni organi so po prepletu cevk na eni strani povezani z mešalci, na drugi strani pa z aparati za vohanje. Po napravah se pretakajo mikrobiomi in bakterije, ki oddajajo cvetlične vonjave. Oblike posnemajo človeško in rastlinsko morfologijo ter uporabljajo estetiko bioloških grozljivk, ki s pačenjem že znanih oblik v gledalcu izzovejo občutek nelagodja in gnusa. Vse skupaj je videti kot znanstvenofantastični laboratorij, osvetljen z neonskimi lučmi, v katerem se po prozornih cevčicah pretakajo neznane tekočine.
Glavni cilj umetnic je razširiti meje vidnega. Novi mikrobiomski organ bi namreč človeškim čutom in neposredni zaznavi odstrl plast realnosti, ki je bila doslej v domeni medicinske stroke. Pojasnjuje Nikonole:
Umetniški duo je pri razstavljanju dišečih bakterij naletel na težave s prostorom. Cilj razstave je bil, da bi lahko gledalci vonjave mikrobiomov tudi zavohali, vendar umetnicama tega zaradi pomanjkanja ustreznega neprodušnega prostora ni uspelo izvesti. Kot pojasnjuje Nikonole, sta ob prenosu gensko modificiranega materiala iz Rusije naleteli tudi na birokratske težave.
Hladna in abstraktna informacijska tehnologija, ki je denimo nepogrešljiva za obvladovanje epidemij, bi bila tako prestavljena na raven neposredne medosebne interakcije. Okužene s koronavirusom bi lahko identificirali na podlagi tega, kako lepo dišijo. Umetnici sta se za vonj vrtnic kot označevalec bolezni odločili iz poetičnih razlogov. Asociiranje bolezenskega stanja s prijetnim vonjem bi pripomoglo tudi k njegovi destigmatizaciji.
A avtorici se zavedata tudi odgovornosti, ki jo s seboj prinaša povezovanje vonja vrtnic in bolezni. Če bi nas vrtnice, ki po navadi pomenijo ljubezen, začele spominjati na bolezen in smrt, bi to najbrž pomenilo precejšen kulturni šok. Z razmislekom o pomenu vonjav Nikonole zaključi Kulturne novice.
Kulturne novice sta pripravila vajenca Ivan in Neža V., ob pomoči Jerneja.
Dodaj komentar
Komentiraj