Minljivost grafitov od Trbovelj do Maribora

Lep pozdrav poslušalcem Radia Študent tudi iz kulturne sfere. V Kulturnih novicah se bomo poskušali izogniti netrajnostnim rumenim balonom, ki v današnjem dnevu označujejo tiste “nevidne”, in se posvetili tistim trajnejšim.  Na današnji dan obeležujemo tudi slavni sezonski povratek vsakodnevnih Kulturnih novic na Radiu Študent!

Ikonični mural grafitarja Banksyja v angleškem Dovru je v preteklem tednu postal zgodovina, ohranjena le na fotografskih in video posnetkih. Velika stenska poslikava je prikazovala moškega, ki s kladivom kruši ogromno zastavo Evropske unije, in je bila direktna kritika brexita. Podoba se je na steni stavbe pojavila leta 2017.

Tudi v Sloveniji je med vikendom izginila ena od poslikav.  Mariborski akademski slikar Maks Kavčič je na poslovni del nekdanje Strojne tovarne Trbovlje že pred časom naredil sgrafit. Gre za podobo, ki nastane s praskanjem vrhnje plasti, ki s spodnjimi plastmi tvori barvni kontrast in s tem linije in ploskve, ki se povežejo v stensko poslikavo. Praskanka v velikosti trikrat šest metrov je nastala leta 1953, v zgodovino pa je odšla, ker je zdajšnji lastnik zgradbe - tuja trgovska družba - stavbo porušil z namenom graditve novega trgovskega centra. Umetnina ni mogla biti ohranjena, ker ni bila evidentirana in popisana v registru kulturne dediščine. 

Umetnostna galerija Maribor, krajše UGM, pa ravno v tem času še vedno poziva k evidentiranju in odkrivanju stenskih poslikav. Zanimajo jih stenske slikarije, nastale v Mariboru v 20. in 21. stoletju. Kako je do projekta prišlo, nam je povedala Mojca Štuhec iz Umetnostne galerije Maribor.

izjava

Kakšen je namen popisovanja stenskih poslikav v Mariboru? Mojca Štuhec:

izjava

Ko bo faza popisovanja končana, bodo v galeriji natisnili zloženko 20 najlepših oziroma najkvalitetnejših in najbolje ohranjenih slik. Predvidena je tudi kolesarska pot, ki bo vodila mimo njih. Poziv Umetnostne galerije Maribor in situacijo na področju stenskih poslikav v Ljubljani je komentiral Sandi Abram, ustanovitelj organizacije Alternative Ljubljana Tours in turistične poti Ljubljana Graffiti Tour:

izjava

Na kakšen način se lahko tovrstno umetnost ohrani, ponovno Sandi Abram:

izjava

Če se za trenutek še vrnemo v Maribor, se okoli Umetnostne galerije Maribor pletejo tudi informacije, da bi si galerija želela za svoje delovanje uporabiti nekdanje prostore Mariborske tekstilne tovarne. Ponovno Mojca Štuhec:

izjava

Sicer se je v nedeljo v Mariboru zaključil že trideseti Poletni lutkovni pristan. Nagrado zlata žirafa je otroška žirija podelila dvema najboljšima predstavama. Bacek, ki je padel z neba Naivnega gledališča Liberec iz Češke in med domačimi predstavniki Ščeper Lutkovnega gledališča Maribor. Po poročanjih naj bi festival na več kot 40 dogodkih obiskalo več kot 9.700 ljudi. V sodelovanju z Zavodom CONA so mariborski lutkarji oblikovali tudi zvočni sprehod z naslovom Potepini, ki bo s pomočjo aplikacije na telefonu na voljo vso sezono pred predstavami in po njih. Sprehod poteka po vnaprej začrtani gledališki poti ob reki Dravi in je na voljo tudi v angleščini in nemščini. Že prihodnji teden bodo v Lutkovnem gledališču Maribor gostili 10. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.

Za konec bi vas še opozorili na natečaj filmskega festivala STIFF, ki poziva umetnike na področju GIF-ov in animacij, da se s svojimi avtorskimi deli prijavijo na razstavo v sklopu letošnjega festivala. Rok prijav je 5. september, najboljša dela pa bodo razstavljena v umetnostni galeriji SKC med 17. in 20. oktobrom in na spletni strani. Tema letošnjega festivala je strah, dela pa ne smejo biti daljša od 30 sekund in morajo biti v “loopu” ter visoke resolucije.