Gledališče je posebna vrsta rituala, prav tako, kot je ritual posebna vrsta gledališča. Tega se ni nikdar utrudil ponavljati famozni gledališki revolucionar Antonin Artaud, kasneje pa je prek Artauda ritualnost gledališča raziskoval poljski režiser Jerzy Grotowski. Temu in takšnemu konceptu gledališča sledi tudi švedski etno-post-punk gledališki kolektiv Slava, ki s predstavo Prepleti. Izmeri. Reži. Ritual za sekularizirano državo drevi gostuje v Gledališču Glej. Pri svojem ustvarjanju namreč z metodo fizičnega teatra, predvsem z raziskovanjem giba in glasu, predelujejo starodavno mitologijo. O tem, kateri in kakšen mit predeluje današnja predstava, govori Maria Af Klintberg.

*Izjava se nahaja v posnetku

Pri tem pa gre bolj kot za ideološki prikaz mitoloških osnov današnjih družb za vprašanje, kako se mitologija vpisuje in izraža skozi telo. Afklintbergova je na kratko opisala še postopek takšnega prevajanja fizikalnosti v zgodbo in obratno.

*Izjava se nahaja v posnetku

Svojevrstne mitologije se loteva tudi razstava Mundus Vadit Retro, ki se prav tako drevi odpira v mariborski Kibli. Kot v spremnem tekstu k razstavi pišeta kustosa Žiga Dobnikar in Aleksandra Kostič, gre za razstavo, ki tematsko naslavlja napetosti, ki tlijo v EU, pri tem pa da se potaplja v kulturno-politični konglomerat sodobnosti. Na vprašanje, kako se križata ti dve tematski liniji, odgovarja Žiga Dobnikar.

*Izjava se nahaja v posnetku

Glede na to, da gre za veliko, tako rekoč pregledno razstavo s široko mednarodno podstatjo, je na mestu tudi vprašanje, ali se razstava ne izgubi v nekakšnem izraznem, pa tudi vsebinskem eklekticizmu, kar pri takšnih projektih ni nepogost pojav. O tem, kakšno rizomatsko strukturo tvori Mundus Vadit Retro, še enkrat Dobnikar.

*Izjava se nahaja v posnetku

Dobnikar je omenil še politično-ekonomski kontekst, ki je vplival na selekcijo razstavljenih del.

*Izjava se nahaja v posnetku