Na(d)loge mladinskih zvez
Rdečke, komunajzarji, udbaši, levuhi in vsa ostala bratomorna sodrga, dobrodošli v današnjem Kulturnem obzorniku. Poprimite za svoje rdeče knjižice, udobno se namestite v svojih salonih, uživajte v šampanjcu in kaviarju, ker tale je za vas – oziroma, no, za nas! Preteklo nedeljo, 21. januarja, se je namreč naša delegacija odpravila tja daleč za Bežigrad, da bi prisostvovala aktualnemu srečanju Marksističnega bralnega krožka Participativne ljubljanske avtonomne cone, pajdašem poznane tudi pod kratico PLAC.
Tokratno branje je bilo posvečeno 100. obletnici smrti Vladimirja Lenina; ukvarjali smo se z njegovim tekstom Naloge mladinskih zvez iz leta 1917. Uvod v branje je bilo krajše predavanje dr. Rastka Močnika, v katerem je predstavil Leninove poglede na tri vselej pereča področja: vojno, imperializem in nacionalno vprašanje. Preden pa se potopimo v samo vsebino dogodka, razčistimo njegovo smotrnost. O potencialu tovrstnih skupinskih akcij nam pove gospod Močnik.
Prihodnost teoretske proizvodnje morda le ni tako temna. To srečanje bralnega krožka je bilo namreč eno najštevilnejših do sedaj; udeležilo se ga je okoli šestdeset tovarišic in tovarišev z vseh koncev Slovenije ter kotičkov levičarske ideologije. V dobrem letu delovanja Marksističnega bralnega krožka je bilo izvedenih deset skupinskih branj, ki so obravnavala besedila številnih avtorjev, vse od Stalina do Deborda. O začetkih krožka nam več pove njegov pobudnik.
Kako pa se je to »nedefinirano in nereflektirano« začetno srečanje prelevilo v tako množično obiskana skupinska branja?
No, zveni dovolj preprosto. Narod je očitno željan teorije. Na tem mestu pa je treba izpostaviti eno ključnih prednosti Marksističnega bralnega krožka pred podobnimi skupinskimi branji. Marksistični bralni krožek ni vezan na nikakršno že obstoječo skupino, organizacijo ali društvo, temveč gre za povsem samoniklo organiziranje v okviru participativne avtonomne skupnosti.
Kot takšen je seveda odprt in dostopen vsem – oziroma vsem tistim, ki jim besedica »marksistični« ne predstavlja prehudega posega v malomeščansko moralo. Kot takšen ne pomeni le možnosti skupinskega branja in izobraževanja, temveč predvsem platformo za srečevanje, diskutiranje in posledično poenotenje različnih skupin, kot so Cedra, Društvo Iskra, Lista demokratičnega študentstva, Klas in druge. Preostale specifike Marksističnega bralnega krožka povzame njegov redni udeleženec.
Naš sogovornik je kot odliko bralnega krožka izpostavil še njegovo poljudnost tako v izbiri besedil kot v kulturi diskusije, za katero velja pravilo izogibanja intelektualizmom in podajanja svojih misli v preprostem, razumljivem jeziku. Pa to pomeni, da bi Marksistični bralni krožek lahko bil vstopna točka za spoznavanje z levičarsko mislijo? Prisluhnimo še enemu obiskovalcu PLAC-a.
A nikar ne preskakujmo, vrnimo se od Cetunga k Leninu. V diskusiji, ki je sledila nedeljskemu branju, je beseda tekla predvsem o mejah Marksističnega bralnega krožka in podobnih združenj. Da vse to nakopičeno znanje ne bi obtičalo za zidovi PLAC-a in tako postalo samo sebi namen, je nujno, da se aktivno članstvo krožka širi. S tem je mišljena tako kvantitativna širitev v sami številčnosti članstva kot tudi kvalitativna, torej prehod od besedičenja k delovanju. Svojo vizijo prihodnosti Marksističnega bralnega krožka nam zaupa obiskovalec PLAC-a.
Tovrstno tovariško povezovanje bi v prihodnosti morda lahko preraslo meje naše levičarske prestolnice in se naselilo tudi v druge slovenske kraje, kar pa je v celoti odvisno od delovanja njegovega članstva. Če si smemo privoščiti kanček sentimentalnosti, ravno v tem leži izjemen pomen združenj, kot je Marksistični bralni krožek, v širšem smislu pa predvsem PLAC: ta združenja namreč niso zgolj seštevki vseh svojih članic in članov, temveč zmnožki naših interakcij, diskusij in medsebojnih kritik. O njihovem potencialu nam več pove dr. Rastko Močnik.
Torej, rdečke, komunajzerji, udbaši, levuhi in vsa ostala bratomorna sodrga: na svidenje na naslednjem bralnem krožku!
Prvi zvezek Kapitala je vajenki Leili razložila Lea.
*
Slika: Feliks Janje
Dodaj komentar
Komentiraj