»Nazaj ne gremo več«
Pozdravljene v Kulturnih novicah. Ravnokar ste slišale slogan projekta Pozabljena polovica Novega mesta, pri katerem so se nedavno odločile, da dajo pobudo za postavitev kipa pisateljice Ilke Vašte pred novomeško mestno hišo. Tam namreč stoji šest podstavkov za doprsne kipe, dva od katerih zasedata Janez Trdina in Dragotin Kette, ostali pa še samevajo. V načrtih za nova obeležja pa ni prav nobene pomembne ženske. Peticijo, v kateri pozivajo, da se eno od praznih mest nameni Ilki Vašte, predstavi članica projektne skupine, Marjeta Kocjan.
Projekt Pozabljena polovica Novega mesta, kot pove njegova vodja, Maja Žunič Fabjančič, poskuša obuditi spomin na ženske, ki so kljub zgodovinskim sistemskim oviram pripomogle k razvoju skupnosti.
Zakaj pa so se odločile za obeležja pred mestno hišo predlagati ravno Ilko Vašte?
Projektna skupina Pozabljena polovica je začela delovati leta 2016. Povod za njihovo sodelovanje razloži Žunič Fabjančič.
Kmalu so se odločile, da odprejo svoje delovanje javnosti, ki je predlagala več kot sedemdeset imen pomembnih žensk, ki bi si zaslužile javno obeležje. Izmed teh imen je strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Dolenjskega muzeja, Knjižnice Mirana Jarca in novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, izbrala prvih trinajst.
Na podlagi zbranih imen so oblikovale pešpot z obeležji prebojnim ženskam. Pot natančneje predstavi njena vodička Marjeta Kocjan.
Na seznamu je tudi pisateljica Ilka Vašte, ena glavnih predstavnic slovenskega zgodovinskega romana. Napisala jih je namreč kar deset, med njene vzornike pa so sodili pisatelji, kakršna sta Sienkiewicz in Rousseau.
Ilka Vašte se je rodila leta 1891 v Novem mestu. Po nuji tistega časa se je sicer izobrazila za učiteljico, saj je bil to edini poklic, dovoljen ženskam. Njeno pisanje so zaznamovali predvsem otroštvo polno knjig, vdovstvo in nenazadnje dve svetovni vojni. Ko je zaradi druge izgubila moža, se je z dvema hčerama iz Trsta preselila v Ljubljano, kjer je še naprej poučevala in pisala. V času okupacije je tudi sodelovala z Osvobodilno fronto. Kako je zasebno življenje vplivalo na njeno pisateljevanje, pa lahko zaradi pomanjkanja virov le predvidevamo.
Prav poseben je njen zadnji roman, ki je prvič izšel šele leta 2017 pri založbi Goga. Žrtev novega življenja, kot je delo naslovljeno, je pripoved o delovanju komunistov pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Kot neprimernega za objavo ga je pri Prešernovi založbi označil Miško Kranjec.
Peticijo za umestitev kipa Ilke Vašte pred novomeško občino lahko najdete na spletni strani projekta Pozabljena polovica Novega mesta.
___
foto: arhiv PPNM
Dodaj komentar
Komentiraj