»Nazaj ne gremo več«

Kulturna ali glasbena novica
25. 1. 2023 - 15.10

Slogan

Pozdravljene v Kulturnih novicah. Ravnokar ste slišale slogan projekta Pozabljena polovica Novega mesta, pri katerem so se nedavno odločile, da dajo pobudo za postavitev kipa pisateljice Ilke Vašte pred novomeško mestno hišo. Tam namreč stoji šest podstavkov za doprsne kipe, dva od katerih zasedata Janez Trdina in Dragotin Kette, ostali pa še samevajo. V načrtih za nova obeležja pa ni prav nobene pomembne ženske. Peticijo, v kateri pozivajo, da se eno od praznih mest nameni Ilki Vašte, predstavi članica projektne skupine, Marjeta Kocjan.

Izjava

Projekt Pozabljena polovica Novega mesta, kot pove njegova vodja, Maja Žunič Fabjančič, poskuša obuditi spomin na ženske, ki so kljub zgodovinskim sistemskim oviram pripomogle k razvoju skupnosti.

Izjava

Zakaj pa so se odločile za obeležja pred mestno hišo predlagati ravno Ilko Vašte?

Izjava

Projektna skupina Pozabljena polovica je začela delovati leta 2016. Povod za njihovo sodelovanje razloži Žunič Fabjančič.

Izjava

Kmalu so se odločile, da odprejo svoje delovanje javnosti, ki je predlagala več kot sedemdeset imen pomembnih žensk, ki bi si zaslužile javno obeležje. Izmed teh imen je strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Dolenjskega muzeja, Knjižnice Mirana Jarca in novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, izbrala prvih trinajst.

Izjava

Na podlagi zbranih imen so oblikovale pešpot z obeležji prebojnim ženskam. Pot natančneje predstavi njena vodička Marjeta Kocjan.

Izjava

Na seznamu je tudi pisateljica Ilka Vašte, ena glavnih predstavnic slovenskega zgodovinskega romana. Napisala jih je  namreč kar deset, med njene vzornike pa so sodili pisatelji, kakršna sta Sienkiewicz in Rousseau.

Ilka Vašte se je rodila leta 1891 v Novem mestu. Po nuji tistega časa se je sicer izobrazila za učiteljico, saj je bil to edini poklic, dovoljen ženskam. Njeno pisanje so zaznamovali predvsem otroštvo polno knjig, vdovstvo in nenazadnje dve svetovni vojni. Ko je zaradi druge izgubila moža, se je z dvema hčerama iz Trsta preselila v Ljubljano, kjer je še naprej poučevala in pisala. V času okupacije je tudi sodelovala z Osvobodilno fronto. Kako je zasebno življenje vplivalo na njeno pisateljevanje, pa lahko zaradi pomanjkanja virov le predvidevamo.

Izjava

Prav poseben je njen zadnji roman, ki je prvič izšel šele leta 2017 pri založbi Goga. Žrtev novega življenja, kot je delo naslovljeno, je pripoved o delovanju komunistov pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Kot neprimernega za objavo ga je pri Prešernovi založbi označil Miško Kranjec.

Peticijo za umestitev kipa Ilke Vašte pred novomeško občino lahko najdete na spletni strani projekta Pozabljena polovica Novega mesta. 

___

foto: arhiv PPNM

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.