Kako se je ta pojem razvijal dalje? Vemo, da je bil hit. Pomembni arhitekti so ga vzeli za svojega, Tschumi postane dekan na Columbii. Vemo tudi, da je problemsko polje danes v veliki meri podobno kot takrat. Programsko obremenjeni, neindustrijski modernistični projekti zahtevajo večjo investicijo, da jim spremenimo rabo. Sodobni projekti novogradenj so projektirani kot že pripravljeni za disjunkcijo -- večnamensko, medgeneracijsko, odprto projektiranje … Hkrati se zgodi, da se je pojem konflikta, kot ga razume Tschumi premaknil iz prostorskega v sistemskega. Če so bili nekoč protesti spontani dogodki, katalizatorji za genezo njegovih del, lahko danes razberemo kako se prenos disjunkcije kaže v že vnaprej planiranih protestnih poteh.

Ali obstaja torej razumevanje disjunkcije kot pojma, ki gre onkraj sodobne paradigme?