V Kinu Šiška se danes pričenja razstava mlade akademske slikarke Eve Juričan, naslovljena Yesterday, ki navdih črpa predvsem iz subkulturnih scen Kalifornije poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let. Pričakujemo lahko torej skejte, grafite, barvitost in palme. Surogat slednjih bo za razstavo posodilo Zavetišče za zavržene rastline.

Slikarko smo povprašali, kaj bo moč videti.

*Izjava.

Pojasnila nam je še, zakaj je razstavo naslovila Yesterday.

*Izjava.

Medtem ko so v Kinu Šiška filme že davno zamenjale druge oblike kulturnih prireditev, pa se bo danes, za en večer, v kino prelevil Balassijev inštitut, tudi tokrat pa bo tematika preteklost, čeprav s precej manj nostalgične perspektive. Kulturni center veleposlaništva republike Madžarske, čigar namen je sicer predvsem promocija madžarske kulture, bo drevi namreč svoje poslanstvo izpolnjeval na dokaj drzen in nenavaden način. Za promocijo madžarske tradicije in kulture bodo namreč predvajali leta 2006 izdani, danes pa že kultni film Taxidermia. Nekje med surrealistično dramo in telesno grozljivko nihajoči film izpod režijske taktirke Györgyja Pálfija prikazuje življenja treh generacij sila ekscentrične madžarske družine in se tako brez dvoma posveča madžarski zgodovini, tradiciji in kulturi. Pa vendar je za inštitut, ki skuša v tujini reprezentirati madžarsko kulturo v kar najboljši luči, kot rečeno, drzna in kar se da hvalevredna odločitev to početi s filmom, ki kot elemente te kulture prikazuje mazohizem, spolne odnose z mrtvimi prašiči in tekmovanja v hitrostnem žretju kot nacionalni šport, nagačena človeška telesa pa kot višek madžarske sodobne umetnosti.

Za opis filma in njegovega pomena smo prosili direktorico inštituta Biborko Molnar.

*Izjava.

Zgodbe Lajosa Partija Nagyja, po katerih je film posnet, so prevedene tudi v slovenščino. Film bo predvajan v madžarščini s slovenskimi podnapisi, njegov ogled pa toplo priporočamo vsem z neobčutljivimi želodci. Kot navdušenci nad bizarnostmi in perverzijami smo se na Radiu Študent ob tem filmu seveda navdušili nad madžarsko kulturo in tradicijo, bojimo pa se le, da bomo ob morebitnem obisku Madžarske hudo razočarani nad vsesplošnim pomanjkanjem samonagačujočih se ljudi.