Z začetkom februarja je Jože Dežman nastopil petletni mandat direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Na vodilnem položaju je nadomestil Kajo Širok, ki je muzej zadnjih deset let vodila v dveh zaporednih mandatih. Tudi za Dežmana je sicer to drugi mandat, saj je bil direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije že v času prve vlade Janeza Janše - med letoma 2005 in 2010.

Svojo muzealsko kariero je Dežman pričel leta 1979, ko se je zaposlil v Gorenjskem muzeju v Kranju, kjer od leta 2000 še naprej deluje kot muzejski svetovalec. Leta 2005 je stopil na mesto predsednika Komisije Vlade republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po prvem mandatu direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije je v letih 2012 in 2013 opravljal funkcijo direktorja Arhiva republike Slovenije. V naslednjem letu je svoji diplomi iz filozofije dodal še doktorat iz teologije.

Jože Dežman je v pogovoru za naš radio svoj drugi nastop na funkcijo direktorja opisal kot priložnost za nadaljevanje programa, ki ga je izvajal že v svojem prvem mandatu, kar je bilo, citiramo, »obdobje superlativov za hišo«. O programu, o katerem govori Dežman, smo povprašali kar nekaj slovenskih zgodovinarjev, ki pa so se komentiranja njegovega prvega mandata vzdržali. Med svojim prvim mandatom je Dežman sicer vodil projekte Hitlerjeva dolga senca, Fašizem in slovenci - izbrane podobe in pa – z njemu dobro poznanega področja – Huda jama - možnost muzeološke prezentacije.

Dežman pojasnjuje, da se je v zadnjih desetih letih zamenjal dobršen del ekipe, kljub temu pa se sodelovanja z novimi kadri veseli.

Izjava

Po tem, ko je Vlada Republike Slovenije napovedala ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve, nas je zanimalo, ali Dežman tako kot njegova predhodnica Kaja Širok v njem vidi konkurenco. Kot pojasni, projekta ne vidi nujno kot muzej, temveč je to lahko fundacija ali reaktor oziroma investicija v šolanje nacije, ki naj bi o delovanju demokracije vedela bistveno premalo.

Izjava

Dežman vidi v ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve možnost, da se Slovenija končno sooči s svojo preteklostjo, citiramo, »brez mitologij in posebnega krancljanja«. S tem bi stopili ob bok Nemcem, Avstrijcem in Hrvatom, ki tovrstne institucije že imajo.

Kulturne novice sta pripravila vajenec Martin in mentor Tadej.

Slika: Marko Pigac