Ljubljana se zagrizeno poteguje za naziv evropske prestolnice kulture 2025. Po mnenju Mestne občine Ljubljana je ta evropski projekt za prihodnost mesta ključen, saj je povezan z dolgotrajno investicijo v različne javne politike in civilno družbo na področju kulture. Tokrat naj bi Ljubljana kandidirala s pomočjo 25 občin, ki obsegajo približno četrtino vsega prebivalstva na Slovenskem. 

Za naziv EPK se je Ljubljana prvič neuspešno potegovala leta 2012, ko je v finalnem izboru slavil Maribor, ki je nato naziv nosil skupaj s portugalskim mestom Guimarães. Še preden se je Maribor okitil z nazivom kulturne prestolnice, je predsednica kulturno-izobraževalnega društva KIBLA Aleksandra Kostič opozarjala na počasno izvajanje investicijskega programa in primere neusklajevanja. Tudi prvi mož Kible Peter Tomaž Dobrila je opozarjal na nedosledno uresničevanje projekta, hkrati pa je dodal, da EPK ni zgolj naložba v kulturo, ampak v razvoj in gospodarstvo celotne vzhodne regije. EPK Maribor 2012 je za seboj, kljub pozivom, pustil neizpolnjene načrte. Se pa še danes izvajajo štirje programi trajnostnega razvoja, ki so jih začeli v sklopu EPK 2012: Kulturni dnevnik, Art Kamp, Festival Maribor in del programa Živa dvorišča. Do zapuščine EPK Maribor 2012 so bile kritične predvsem nevladne organizacije, saj sistemske podpore za manjše urbane projekte ni bilo, a tudi  javni zavod Maribor 2012, ki je bil odgovoren za organizacijo dejavnosti, je bil neslavno prisiljen v postopek likvidacije. 

Kandidatura Ljubljane za EPK 2025 poteka pod sloganom Solidarnost, saj bo poleg vključevanja perifernih območij regije stremela k promociji marginaliziranih in prikrajšanih skupin, hkrati pa bo, pišejo, k udeležbi pozivala tudi mlade. V prijavni dokumentaciji ugotavljajo, da kultura v širši javnosti ni dovolj prepoznana kot gonilna sila gospodarskega in družbenega razvoja. 

Govorili smo s Simonom Kardumom, direktorjem Kina Šiška in članom delovne skupine za pripravo kandidature Ljubljana- evropska prestolnica kulture 2025, ki je povedal sledeče:

Izjava

Karduma smo povprašali tudi o poskusih decentralizacije EPK Ljubljana 2025:

Izjava

Kardum pove, kako bo po njegovem koronavirusna epidemija vplivala na izvajanje projekta:

Izjava

Projekt Ljubljana EPK 2020 torej morda paradoksalno obljublja močno pričakovano decentralizacijo kulture iz prestolnice, a koliko so se naučili iz primera Maribora 2012, bomo videli šele leta 2033.