Od Vardara do Triglava

Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Danes se v duhu zopet podajamo na Balkan oziroma, kot bi rekel Žižek, dol pa desno na zemljevidu, in sicer v Republiko Make … khm khm … Severno Makedonijo. Leta 2019 je namreč makedonska vlada 5. maj razglasila za dan makedonskega jezika, saj je bila na ta dan leta 1945 uzakonjena makedonska cirilica, ki za vaš občutek in za razliko od srbske premore tudi glasove ‘gj’, ‘kj’ in ‘dz’. Sočasno s praznikom jezika mineva tudi šest desetletij, odkar so se makedonski jezik, književnost in kultura vpregli v pedagoški in raziskovalni proces na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer vztrajajo še danes.

Tako bi bilo pravzaprav točneje reči, da je Makedonija prišla k nam. V luči praznika in obletnice je ljubljanski Oddelek za slavistiko, pod pokroviteljstvom prevajalke in trenutne profesorice za makedonščino izr. prof. dr. Namite Subiotto, organiziral krajšo online slovesnost. Praznovanje je pospremilo predavanje red. prof. dr. Katerine Veljanovske s Filološke fakultete Blažeta Koneskega v Skopju z naslovom Osebna lastna imena v makedonski frazeologiji.

Zbrane, slabih dvajset študentov, profesorjev in lektorjev z različnih južnoslovanskih univerz, je najprej nagovorila dekanja ljubljanske filozofske fakultete red. prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar. Ta je poleg čestitk ob zavidljivem jubileju sicer še vedno dokaj zapostavljene in razmeroma nepopularne študijske smeri nekaj besed namenila tudi zgodovini makedonistike pri nas:

Izjava

Besedo je dobila tudi veleposlanica Republike Severne Makedonije v Sloveniji, njena ekscelenca Suzana Zelenkovska, ki je prisotne na kratko nagovorila, kakopak, v makedonščini:

Izjava

Veleposlanica pravi, da sta makedonski jezik in makedonska cirilica neločljivi del makedonske narodne biti in identitete. Spoštovanje obeh je tako odraz priznanja vsem tistim, ki so doprinesli k standardizaciji makedonskega jezika. Zahvaljuje se študentom, ki s študijem in raziskovanjem tega jezika pripomorejo k njegovemu mednarodnemu sprejetju. Izraža tudi zadovoljstvo nad številnimi sodelovanji med makedonskimi in slovenskimi institucijami ter profesorji, pri čemer je posebej izpostavila profesorici Veljanovsko in Subiotto. Ob koncu pove še, da upa, da bodo ta sodelovanja v prihodnosti še številčnejša in bogatejša.

Poseben doprinos Subiotto makedonistiki, ki ga je omenila veleposlanica, se ne tiče le njenega pedagoškega in obširnega samostojnega prevajalskega dela, temveč zajema tudi različne projekte in sodelovanja med Katedro za makedonski jezik in Kulturno-umetniškim društvom Makedonija. V zadnjih dveh letih sta kot produkt tega sodelovanja izšli dve ilustrirani publikaciji prevodov makedonskih pesmi, in sicer Pridi na Ohrid in Kraljevič Marko. Slednja je lani obeležila še eno pomembno prelomnico, in sicer stoto obletnico rojstva bržkone največjega makedonskega literata in jezikoslovca, Blažeta Koneskega, po katerem skopska filološka fakulteta tudi nosi ime.

Po vseh vljudnostnih besedah je sledilo napovedano predavanje. Predavateljica, profesorica Veljanovska, je pravzaprav stara znanka naše Filozofske fakultete, saj je med letoma 1999 in 2001 tu predavala. Pred tem se je od diplome do doktorata prebila na matični univerzi v Skopju, in sicer na temo frazemov, s poudarkom na somatski frazeologiji, ki obravnava frazeme, pri katerih vsaj ena od komponent poimenuje del človeškega telesa. S frazeologijo in terminologijo se raziskovalno ukvarja še danes. Sodobno makedonščino je sicer med drugim poučevala na mednarodnih poletnih šolah in seminarjih na različnih fakultetah v domovini, med letoma 1989 in 1991 pa tudi na Karlovi Univerzi v Pragi. Je tudi članica komisije za frazeologijo in terminologijo slovenskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju.

Predavateljica je večino časa namenila analizi frazeološkega slovarja makedonskega jezika v kontekstu osebnih lastnih imen. Za občutek bomo predvajali zgolj krajši izsek iz predavanja, ko je bilo govora o ženskih imenih. Ta so namreč v slovarju precej slabo zastopana, večinoma pa so izpeljana iz moških imen s pomočjo pripon, kot je to v primeru moškega imena Trajan, iz katerega dobimo žensko ime Trajanka.

Izjava

Na koncu so si zbrani lahko ogledali še dvajsetminutni historiat ljubljanske makedonistike v obliki kolaža s fotografijami in izjavami vpletenih, ki je dostopen na Youtube kanalu Filozofske fakultete.