Pred tednom dni se je sklenil tridnevni strokovni posvet, imenovan Pismenost za gledališče, v organizaciji Slovenskega gledališkega inštituta, krajše Slógi. Posvet je na enem mestu združeval gledališke delavce, teatrologe in pedagoge, ki so publiki, večinoma pedagogom, predstavili pomembnost kultiviranja znanja o gledališču in vzgajanja aktivnih gledalcev. Koncept gledališke pismenosti je v svojem prispevku strnila kritičarka in teatrologinja Nika Arhar:

Izjava

Od ponedeljka do srede smo prek Zooma spremljali strokovna omizja in predstavitve primerov dobrih praks sodelovanja gledaliških institucij s teoretiki in ustvarjalci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Temu so sledile še različne delavnice, ki so zaradi velikega števila obiskovalcev potekale v manjših skupinah. V ex-cathedra delu srečanj sta bila izpostavljena predvsem neenakost izhodišč, s katerih ljubitelji in ti-ki-to-še-niso vstopajo v gledališče, ter poudarek na gojenju angažiranega gledalca, ne zgolj s spodbujanjem gledališkega snovanja, ampak tudi s sistematičnim učenjem gledanja samega. Zakaj je treba takega gledalca vzgajati že v osnovnih šolah, je povedala direktorica Slogija Mojca Jan Zoran:

Izjava

V formalno učno okolje gledališče in seznanjanje z njim vstopata predvsem prek izbirnih vsebin in medpredmetnih povezav. Na posvetu je bila kot primer predstavljena Šola v kulturi, kulturniški pendant šoli v naravi. Prisotno predstavnico Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Nado Požar Matijašič smo vprašali, zakaj gledališka vzgoja v izobraževalnem procesu nima podobnega mesta kot glasbena, likovna in športna vzgoja:

Izjava

Vlogo gledaliških ustanov v tandemu gledališčnikov in šolnikov nam je osvetlila Alma R. Selimović iz zavoda Bunker:

Izjava

Čeprav so bili ciljna publika posveta predvsem pedagoški delavci, pa so na svoj račun prišli tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Posvet o poznavanju in pomenu gledališkega jezika se je neizbežno soočil tudi  s trenutno prepovedjo ogledovanja predstav in homine in pogosto nereflektirano selitvijo gledališkega ustvarjanja na splet. V vprašanja aktualne gledališke stvarnosti je sodelujoče na posvetu uvedel igralec Nik Škrlec:

Izjava

Če povzamemo misli še enega od govorcev, dramatika Aljaža Primožiča, pandemija ne bi smela biti izgovor za to, da bomo izgubili celo generacijo ljubiteljev gledališča. Del odgovornosti za to, seveda ob materialni podpori pristojnih ministrstev, morajo nase prevzeti tudi gledališča in njihovi delavci. Na njih je, da delovanje gledališč v času pandemije prilagodijo in predvsem osmislijo tako za stare kot nove navdušence. Z ozirom na to je danes predstavljeni posvet prišel bolje pozno kot nikoli.

Pisal je vajenec Metod.

Povezava do pripročnika Gledališče pod drobnogledom.