Organiziranje po hrvaško
Da se ne bomo vedno pritoževali le nad produkcijskimi tegobami domačih umetnikov, smo se tokrat ozrli na Hrvaško. Raziskali smo umetniške organizacije, ki jih ustanavlja vse več gledaliških umetnikov na začetku svoje profesionalne poti. Umetniška organizacija je neprofitna pravna oseba, ki posameznikom ali skupinam ustvarjalcev omogoča pridobivanje in izkoriščanje priložnosti za delo. Njeno delovanje je na idejni ravni podobno delovanju kolektivov, kot sta Beton Ltd. ali Počemučka, s to razliko, da so umetniške organizacije uradno registrirane pri hrvaškem kulturnem ministrstvu, to pa vpliva tudi na njihove produkcijske pogoje.
Umetniško organizacijo lahko ustanovi posameznik ali skupina profesionalnih ustvarjalcev na različnih umetniških področjih: likovnem, gledališkem, glasbenem, filmskem in tako dalje. O njeni izkušnji organiziranja smo se pogovarjali s Sendi Bakotić iz reškega kolektiva petih igralk Igralke. Bakotić pove, od kod odločitev za tako ustvarjalno pot.
Sogovornica poudari, da je k odločitvi prispevalo tudi dejstvo, da poklic igralke v klasičnem gledališču pogosto ni emancipatoren in ustvarjalko potiska v položaj, v katerem vsebino le izvaja, ne prisostvuje pa pri njenem domišljanju. Z ustanovitvijo organizacije pa se je lahko posvetila družbeno angažirani umetnosti in pristopom dokumentarnega gledališča, ki jo zanima. Takšna je na primer predstave Bakice oziroma Babice, ki smo jo imeli priložnost videti tudi v Ljubljani. Igralke so pri njenem nastajanju sodelovale s skupino hrvaških upokojenk, ki v zameno za nekaj drobiža zbirajo prazne plastenke.
V iskanju načina za ustvarjanje umetnosti, kakršne si želijo, si mladi hrvaški ustvarjalci pogosto zastavljajo vprašanje, ali je boljše ustanoviti umetniško organizacijo ali umjetničko udrugo, torej društvo. In če v našem prostoru poznamo princip umetniškega društva, pa oblika podobna umetniški organizaciji znotraj uprizoritvenih umetnosti ni pogosta. Bakotić predstavi razlike med tema dvema, na prvi pogled podobnima, pravnima oblikama.
Umetniška organizacija umetnicam omogoča, da zaračunavajo svoje storitve, vodijo delavnice, izdajajo račune, izplačujejo honorarje, a vse to le za delo znotraj polja umetnosti, ki so ga prijavile ob ustanovitvi. Bakotić delovanje organizacije primerja z delovanjem majhnega podjetja. Tako kot podjetje, lahko razvijaš in širiš tudi umetniško organizacije.
Tudi gledališka režiserka Rajna Racz, ki je umetniško organizacijo Kuća Nahero skupaj z glasbenikom Marinom Živkovićem in likovno umetnico Taro Beato Racz ustanovila lansko leto, izpostavi potrebo po ustvarjanju izven togih okovov institucij. Poleg lažjega prijavljanja na razpise za pridobivanje sredstev umetniška organizacija po besedah sogovornic olajša tudi iskanje koproducentov, pa naj bo to druga umetniška organizacija, gledališče ali kulturni center. Ti so za izvedbo projektov skoraj nujni, saj velikokrat predstavljajo edino finančno dosegljivo možnost za pridobitev prostorov za izvajanje programa. A Racz izpostavlja:
Umetniška organizacija torej le ni magična rešitev za vse ustvarjalce na začetku kariernih poti. Bakotić poudari, da snovanje umetniške organizacije, dokler za sabo nimaš vsaj kakšnega projekta, ne pomeni veliko. Potrebna je tudi začetna finančna investicija, ki jo zahteva urejanje birokracije. Kljub temu pa obe sogovornici opažata porast ustanavljanja umetniških organizacij. Bakotić opiše:
Racz vidi za porast ustanavljanja organizacij tri poglavitne razloge:
In doda:
S tem pozivom k spremembam ter vero v boljše čase tudi zaključujemo današnje Kulturne novice.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj