V Narodnem muzeju na Metelkovi od konca meseca maja poteka fotografska razstava z naslovom 30. Fotoreporter Srdjan Živulović je ob tridesetletnici samostojnosti razstavil fotografije, ki beležijo prelomne trenutke ob ustanovitvi naše države. 

Srdjan Živulović velja za enega kultnih slovenskih fotoreporterjev. Med letoma 1985 in 1992 je delal za časopisno hišo Delo. Takrat je obiskal mnoga vojna območja, kot so Irak, Kosovo, Turčija in Izrael, in bil priča mnogim osamosvojitvenim vojnam. Leta 2015 je za fotografijo beguncev na nasipu pri Brežicah kot prvi Slovenec prejel tudi Pulitzerjevo nagrado. S kolegom Jožetom Suhadolnikom sta ustanovila tudi fotoagencijo Bobo, ki deluje kot uradna fotoagencija predsednikov republike in vlade.

V dveh sobah je razstavljenih šestintrideset posnetkov, ki so nanizani kot na filmskem traku. S sprehodom med fotografijami naj bi si obiskovalec predočil različne vidike zgodbe slovenske osamosvojitve. Dogodki niso predstavljeni zgolj kot nizanje zgodovinskih dejstev, ampak zbujajo spomine ter prikazujejo takratno družbeno napetost in atmosfero; to je vidno v motivih, kot sta podpisovanje volilnih obrazcev za domačo mizo in kupovanje plinskih mask v strahu pred plinskim napadom na prestolnico. Po besedah avtorja je namen razstave prikazati osamosvojitev z drugega zornega kota in opozoriti na pomembnost tedanjega boja, kritičnosti in enotnosti. Živulović je na svojih posnetkih prikazal tako vojaške tanke kot intimnejše upodobitve vojakov JLA. Fotoreporterju, pravi, je najbolj zanimivo, ko se kaj dogaja, zato je večino časa preživel na terenu. O tem, kaj sporočajo razstavljene fotografije, je povedal naslednje: 

Izjava

Kljub temu je med fotografijami ujet tudi eden od trenutkov, ko so s sosedi v strahu pred bombardiranjem Ljubljane popoldne preživeli v kleti. Živulović sebe razume kot fotokronista, svoje dokumentiranje zgodovinskih dogodkov pa opisuje s ponosom.

Izjava

Živulovićev cilj je bil v objektiv ujeti strah, pričakovanje in upanje, skratka vse tisto, kar je takrat velo iz ljudi. Kljub temu da je bil njegov namen prikazati anonimne ljudi, pa pravi, da se mu ti – tudi po zaslugi razstave – počasi razkrivajo. S pomočjo razstave je spoznal nekatere posameznike na fotografijah in tako bo lahko, pravi, podnje zapisal njihova imena in priimke. Katere fotografije so mu najbolj pri srcu? Živulović prizna:

Izjava

Razstavo si je mogoče ogledati vse do 13. februarja prihodnje leto, tako v muzeju kot tudi v virtualni različici. Na Poletno muzejsko noč, 19. junija, pa bo možen tudi ogled z vodstvom avtorja.