PermaKULturne novice
Počitniško prazen Dijaški dom Ivana Cankarja je prva dva tedna avgusta napolnilo 60 mladih iz Bosne in Hercegovine, Jordanije, Italije ter Slovenije. Udeležili so se kratkoročne Erasmus+ mladinske izmenjave BITI PermaKUL v organizaciji KUD-a Pozitiv. Osrednja tema izmenjave je bila ekologija, posebno pozornost pa so posvečali vprašanjem, ki so povezana s podnebnimi spremembami, pridelovanjem hrane, pomenom biotske in kulturne ter družbene raznolikosti. Projekt bi morali izvesti pred dvema letoma, a se je zaradi koronavirusa zamaknil in prilagodil trenutnim omejitvam. Več o izmenjavi in platformi BITI nam je povedal Drago Pintarič, predsednik KUD-a Pozitiv.
V štirinajstih dneh so imeli pester program, v sklopu katerega so se tako v teoriji kot v praksi pobliže spoznali s koncepti permakulture, aktivnega družbenega udejstvovanja in medkulturnega dialoga. Čeprav je izmenjava potekala v Ljubljani, so udeleženci prestopili njene meje in na organizirani ekskurziji obiskali Permakulturni inštitut v Mariboru ter permakulturno kmetijo na območju Trojan. Lastnik kmetije in Zavoda Nur, Jaber Elmasry, ki prihaja iz Palestine, je ob obisku opazil velik interes za permakulturo, še posebej pri jordanskih udeležencih.
Organizatorji so pripravili permakulturne delavnice s postavitvijo visokih gred, plesno-gledališke, glasbene in video delavnice ter delavnice street arta in grafitov. O poteku plesno-gledališke delavnice je več povedala ena od mentoric, Urška Klajn.
Da znanja ni nikoli preveč, je izpostavil udeleženec iz Bosne in Hercegovine ter mentor glasbene delavnice Svetozar.
O pridobljenem znanju na izmenjavi in njegovi uporabi v prihodnosti je spregovoril jordanski udeleženec Taha.
Udeleženka iz Bosne in Hercegovine Isidora je poudarila, kako dobro so sodelovali vsi udeleženci, čeprav prihajajo iz tako različnih okolij.
Ob koncu izmenjave je za udeležence predavala osrednja gostja Lučka Kajfež Bogataj, vodilna slovenska klimatologinja, ki je predavanje naslovila Planet, ki ne raste ー ovira ali izziv za drugačen razvoj. Kot enega ključnih problemov za bivanje na našem planetu in vse hujše podnebne spremembe je navedla neenakomerno razdelitev bogastva ter trenutni ekonomski sistem.
Poleg tega je Kajfež Bogataj izpostavila tudi problem teoretikov zarote in zanikovalcev tako podnebnih sprememb kot covida-19.
Včeraj so izmenjavo zaključili z glasbeno-plesnim produktom dvotedenskih delavnic, danes pa se udeleženci že vračajo v domovine.
PermaKULturno se je izobraževala Brina.
Dodaj komentar
Komentiraj