»Vsak angel je strašna, jaz tudi –

čeprav ne zahtevam ne brezpogojne ljubezni ne

popolne svobode; vseeno.«

Tako je zapisano v pesmi Jeseni pesnice Anje Golob, ki jo bomo lahko slišali danes v Stari pošti Slovenskega mladinskega gledališča. Pesnica bo predstavila svojo novo, tretjo pesniško zbirko z naslovom Didaskalije k dihanju. Po delih V roki in Vesa v zgibi se tokrat ukvarja s paradoksom, kako pisati navodila za tako spontano početje, kot je preprosto dihanje.

*Izjava

Tretja pesniška zbirka bo tokrat izdana v samozaložbi. Pesnica, ki je v kulturnem prostoru s tem, da je zavrnila denarni del Jenkove nagrade, javnost že pozvala k premisleku o umetnosti v Sloveniji, je tokrat svojo pozicijo nadaljevala ravno preko samozaložništva. In kaj je hotela s tem sporočiti?

*Izjava

Kljub temu, da je slovenski kulturni prostor v izjemno slabem stanju, pa to ne ustavi njenega ustvarjalnega duha. Tako bo danes ob osmi uri prebrala vseh 35 novih pesmi, nato pa še podpisovala kupljene izvode. In morda bo Stara pošta uspela postati prostor za preizpraševanje situacije, v kateri se je znašla poezija.

Prostost svobodnega duha se bo danes iskalo tudi na 23. obletnici AKC Metelkovo mesto, ki skuša ohranjati kraj raznolikega izražanja in ustvarjanja. V Galeriji Alkatraz bodo razstavljena dela Mitje Ficko z naslovom Stezica ozka, kot britev ostra, ob sedmih pa se bo v Jalli Jalli predvajalo izbore kratkih filmov iz Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina. Dogajanje se bo nadaljevalo z različnimi koncerti in dogodki.

A kaj pomeni obletnica AKC Metelkova, kraja, ki je bil pred 23 leti zaskvotan in ki se je sedaj glede na čas, v katerem smo, verjetno dokaj spremenil. V kolikšni meri gre še vedno za svobodno avtonomno cono in kako se razlikuje od drugih institucij, nam pove Andrej Pavlišič.

*Izjava

In kaj je Metelkova predstavljala pred 23. leti in kaj se z njo dogaja zdaj?

*Izjava

Andrej Pavlišič poudari, da je treba odpreti vprašanja, s katerimi se sooča Metelkova, in najti prihodnost v povezovanju in zavedanju, da se je za skupni prostor treba boriti.

Poleg poezije in glasbe pa si lahko v Stari mestni elektrarni ogledate še lutkovno predstavo Odhod, ki bo skušala uprizoriti zapleteno ljubezensko razmerje med moškim in žensko. Kako opisati stanje razhoda dveh ljudi, dveh zvestih sopotnikov, ki ne moreta več držati skupaj tistega, kar sta zgradila. Predstava, ki bo želela skozi gibanje in oblačila izraziti tisto neizrazljivo, je delo vizualnega finskega gledališča WHS, ki so ga ustanovili žongler Ville Walo, čarovnik Kalle Nio, ter scenografinja in kostumografinja Anne Jämsä. Svoj izraz mnogokrat primerjajo s filmi Michelangela Antonionija, zanima pa jih problem odtujenosti, absurda in komunikacijskega šuma med posamezniki. Pravzaprav to, kar prežema sodobno družbo, kulturo in umetnost.