Pesniti revolucijo

Pesniti revolucijo

Kulturna ali glasbena novica
19. 7. 2019 - 15.10

Ulica se je udrla ko nos sifilitika. 

Reka je sladostrastje, ki se izgublja v slini. 

Parki so slekli perilo do zadnjega lističa

in se nesramno stegnili v poletni vročini.

 

Odšel sem na trg 

in kraj, ožgan in pust, 

mi pal je na glavo ko žolta perika. 

Ljudje se boje — iz mojih ust

kobacajo noge nerojenega krika.

 

A ne obsojajo me in niti ne žrejo,

kot preroku na pot mi mečejo cvet. 

Vsi ti z udrtimi nosovi vejo: 

jaz sem — njihov poet. 

 

Kot krčme me je vas na sodni dan strah. 

Le mene bodo skoz ogenj kakor svetinjo milo

prostitutke odnesle na svojih rokah

in pokazale bogu v opravičilo. 

 

In bog bo nad mojo knjigo ovlažil oko. 

To niso besede, to krčev je kepa zbita!

in bo stekel po nebu z mojimi pesmimi pod pazduho,

da jih, zadihan, svojim znancem prečita.

Tako je v prevodu Toneta Pavčka zapisal monumentalni ruski lirik Vladimir Vladimirovič Majakovski, s čigar verzi pričenjamo pričujoče kulturne novice, da bi se v taki formi na obletnico njegovega rojstva poklonili pesnikovi dediščini. Eksperimentalni književnik, rojen leta 1893 v Gruziji, ki je preko avantgardne poezije v svet besed poleg bogate pesniške zapuščine vtisnil še futuristični manifest, je zanos črpal iz studa nad konvencionalnim, domišljije izpraznjenim malomeščanskim svetom in svoje delovanje tako v polju umetniškega kot tudi aktivističnega poklonil vnemi nad komunizmom in revolucionarnim bojem.

Posledično je v mladosti nemalokrat pristal v zaporu. Leta 1911 je pričel študij slikarstva, kiparstva in stavbarstva in se seznanil s svojimi futurističnimi kameradi. Sadež - podpis kubofuturističnega manifesta Klofuta družbenemu okusu. Med rusko državljansko vojno je oblikoval komunistične plakate, s plakati in risbami pa je opremil tudi večino svojih pesmi. Potoval je po Evropi, Kubi ter Ameriki. Leta 1930 je doma, razbolel od globokega razočaranja nad novo oblastjo, svoje življenje tragično privedel h koncu. Ostali sta zgodba in literatura. V pesmih je stilno razklenil rigidnost nujne ritmike stiha ter vključeval novoreke, narečne besede, šokantne metafore, besedne igre in hiperbole, pomensko pa čudovito zlil revolucionarno v avantgardno. O pomenu opusa Vladimirja Majakovskega nekoč in danes smo se pogovarjali s sodelavcem Vidom Beštrom.

IZJAVA

15. festival fantastičnega filma in vina Grossman v Ljutomeru, o katerem je bil govor že v torkovih kulturnih novicah, ima pred sabo še zadnja dva dni letošnje izvedbe. O tem, kar se je že zaključilo in kar si v sklopu festivala še obetamo, smo spregovorili s sodelavko Pio Nikolič.

IZJAVA

Danes se dobimo pred Škucem. Dobesedno. Na Starem trgu se bo namreč z današnjim dnem pričel festival Dobimo se pred Škucem, v sklopu katerega bo butični oder pred Galerijo Škuc vse do 28. julija vsakodnevno dom mnogovrstnim kulturnim popoldnevom ter večerom. Interdisciplinarni festival, ki bo gostil nekatere priznane, zlasti pa še neuveljavljene umetnice ter umetnike iz barvitega nabora ustvarjalnih zvrsti, je uperjen v odščipljanje dogajalne in navsezadnje tudi umetniške in kulturne omrtvičenosti, značilne za mestna poletja. Poleg omenjenega festival služi tudi kot platforma, ki omogoča tistim še manj znanim, a angažiranim umetnikom, da vsebino svojega umetniškega delovanja predstavijo širši publiki. Dobimo se pred Škucem bo v letošnjem letu združeval kar 47 dogodkov, ki ne bodo vezani na specifično ciljno občinstvo, marveč bodo ponujali heterogeno mnoštvo vsebin, med katerimi se bodo našle primerne za sleherno starost ter okus. Program bo zajemal koncerte, performanse, gledališke predstave, filmski projekciji, razstavi, ustvarjalne delavnice, Knjižnico pod krošnjami in Škucevo tržnico, te disciplinarne razmejitve pa tematsko ter imensko povzemajo predvsem programski sklopi festivala.

Z včerajšnjim dnem je bila v metliški Galeriji Kambič na ogled postavljena razstava Božidar Jakac v Beli krajini, katere naslov že samopojasnjevalno izpričuje avtorsko ter tematsko premiso razstavljenih del. Opus 44 likovnih stvaritev, v katerih je novomeški avtor inkarnacijo vsebine v vizualno podobo dosegal predvsem z uporabo tehnik krede in pastela ter grafiko, je umetniška dediščina treh Jakčevih obiskov v Beli krajini in znotraj razstavljenega skupka izrisuje njegovo nepogrešljivost za kulturo regije. Razstava, ki sicer ni imela posebnega inavguracijskega dogodka in bo na ogled do 31. decembra, je prirejena ob 120-letnici avtorjevega rojstva in zatorej svojstven poklon njegovemu življenju in delovanju. Poleg estetske vrednosti gre omeniti tudi zgodovinsko ost del, saj Jakčev prenos vsakdanjosti in tudi bremen posameznikov tedanjega časa v likovne upodobitve deluje izredno dokumentarno - sesa v preteklost in jo balzamira. Avtor, ki ga med drugim uvrščamo tudi med pionirje slovenskega filma, je prav tako poznan kot eden izmed ustanoviteljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani.

Včerajšnja seja Vlade je prinesla razrešitev Vinka Möderndorferja s funkcije predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada. Razrešitev odbora, katerega članom so bile funkcije dodeljene 12. julija 2016 za štiriletni mandat, pomeni že tretje predčasno prenehanje delovanja tega organa zapovrstjo. Za naslednika je bil predlagan Aleš Novak, ki je v prejšnjem letu pričel umetniško vodstvo Festivala Borštnikovo srečanje, pred tem pa je opravljal vlogo režiserja ter urednika kulturne redakcije na RTV Slovenija, nato pa še direktorja javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor in vodje urada Mestne občine Maribor.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Čast. Čudovito.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness