Svet je poln svinjarij. V Indiji so v modi skupinska posilstva, v Turčiji živahno pobijajo Kurde in Bono je še vedno eden izmed najuspešnejših glasbenikov. Božič je čas tudi za nas, srednjeevropske in nevečjugoslovanske drekače, da izkusimo nekaj bede. Razen boleče empatije, ki jo čutimo do pred ograjo stoječih beguncev in mrtvih Kurdov, nam namreč ni hudega.

Božič je čas, da se snidemo z enim zadnjih in enim najučinkovitejših ter najsubtilneje delujočih izvirov bede na Zahodu. Ob srečanju z družino se ugotovi bodisi, da ta ne deluje tako pocukrano funkcionalno, kot bi si želeli, bodisi, da njena ekonomska situacija ni tako zelo ugodna in si nihče ne more izmenjati tako dobrih daril kot ljudje, ki živijo na koncu ulice. Nesrečniki izkusijo oboje. Seveda obstajajo tudi izjeme. Ampak, koga briga za te ljudi.

Na božič katoliki tradicionalno praznujejo rojstvo nekega človeka iz Bližnjega vzhoda, kar je lepa sprememba glede na to, da se zadnjih nekaj let veselimo predvsem ko kakšen bližnjevzhodni celebrity umre. Američani na primer pravijo, da se vsak spomni, kje je bil, ko je slišal, da so specialci končno pohopsali Osamo bin Ladna. Bogsigavedi, če se kdo spomni, kaj je leta 2011 počel na božični večer.

Vabljeni ste torej na edinstveno kulturno izkušnjo. Ob današnjem vakuumu kulturnih dogodkov se lahko študentje, živeči v študentskih domovih, vrnete domov, obiščete bolno mater, nasilnega očeta, brata, ki eksperimentira s heroinom, ali sestro, ki je domov pripeljala novega fanta, za katerega se zdi, da je malopriden kreten, ki v svojem telesu nosi vsaj eno spolno prenosljivo bolezen.

Bodite solidarni in se prepustite vsaj tej bedi. Odprite globoke psihološke rane destruktivnega razmerja z vašo mamo - seveda ne spolnega, morda pa tudi to - soočite se z odtujenim očetom, obrišite rit vaši nepokretni babici. Izbira je vaša in oder je pripravljen. Dramaturgija je realistična, liki tridimenzionalni, scenarij in režija v vaših rokah.

Lahko inscenirate tragedijo. Če je mnenje vaših družinskih članov razdeljeno na primer glede KSEVT-a, lahko to izkoristite in članu, ki podpira boj Mihe Turšiča, zabrusite, da je navaden feg in da ste veseli, da je Turšič včeraj nepreklicno odstopil. To je namreč res storil.

Za konstrukcijo bolečih comebackov si lahko pomagate z izjavo Mihe Turšiča, v kateri razloži, zakaj se je odločil za tak ukrep.

Izjava

Ministrica za kulturo si je s tiho podporo nizkotnih napadov Biserke Močnik in šepajočih kritik Matjaža Šekoranje prislužila še eno črno piko in iskreno upamo, da ji letos Božiček ničesar ne prinese. Lahko pa jo, v obče dobro, odnese.

Srečen božič vam želi Blaž Kavšek.