Plesne miniature na odru Španskih borcev
Petega in šestega marca smo v dvorani Španskih borcev gledali točke plesalcev, ki so se iz predizbora uvrstili na državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Tekmovanje vabi mlade, stare od 10 do 24 let, da sami pripravijo plesno točko, pri čemer jim lahko mentor le svetuje. Tekmovanje, ki letos obeležuje tridesetletnico obstoja, nam je predstavila Nina Meško, umetniška vodja Opusa 1.
Plesalci na Opusu 1 bodisi pod vplivom mentorja bodisi na lastno pobudo k plesnim miniaturam pristopajo zelo različno. Razpon pristopov opiše Nina Meško.
Letos smo spremljali pet različnih starostnih skupin. Medtem ko v najstarejši skupini ni redko, da so plesalci že povsem samostojni in ustvarjajo brez mentorja, je vloga slednjih ključnejša in opaznejša pri mlajših ustvarjalcih. Saša Lončar, ki je bila letos kot mentorica zastopana kar v štirih starostnih skupinah, na kratko opiše razvoj plesnega izraza.
Na katere elemente so pri plesnih miniaturah pozorni žiranti, nam pove letošnja članica žirije za najmlajše tri skupine, Jelena Oleami.
Opus 1 vsako leto predpiše temo, na podlagi katere ustvarjalci razvijajo svoje plesne miniature. Letošnja tema je bila kontaktna improvizacija, od nastanka katere letos mineva 50 let. Plesalec in koreograf Jurij Konjar o letošnji temi zapiše, da kontaktna improvizacija na plesu 20. in 21. stoletja vsaj na videz ni pustila opaznih sledi, vendar dodaja, da je nanj daljnosežno vplivala, saj je preoblikovala temelje pristopa k plesu. Kontaktna improvizacija je marsikaj – od odzivanja na dotike in gibe soplesalca do vzpostavljanja odnosa s predmeti in rekviziti, dela s tlemi, ozaveščanja učinkov gravitacije ter prepuščanja toku plesa in sledenja lastnim telesnim impulzom. Tako Konjar zaključi: »Vse to so prvine, ki so bile v plesu nekoč revolucionarne, danes pa so samoumevne.« Kontaktna improvizacija obenem deluje kot kontrast umanjkanju stika, ki ga je s seboj prinesla pandemija. Slednja je, opaža Jelena Oleami, vplivala tudi na plesalce.
Saša Lončar kot pomembno metodo v plesni pedagogiki izpostavlja tudi opazovanje drugih plesalcev ter artikulacijo kakovosti in pomanjkljivosti točke. Dodaja, da je Opus 1 pomemben tudi v tem oziru, saj spodbuja nova znanstva ter omogoča opazovanje plesalcev z drugačnim plesnim izrazom. Kot reprezentacijo dogajanja na slovenski sodobnoplesni sceni ga izpostavlja tudi Jelena Oleami, ki dodaja, da je Opus 1 obenem tudi odlična priložnost za organizatorje drugih plesnih festivalov, ki lahko točke po svojem izboru uvrstijo še na druga gostovanja.
Tridesetletnico Opusa 1 zaznamuje vztrajno povečevanje zanimanja in števila udeležencev. Nina Meško poudarja, da se zlasti spričo vedno večjega števila prijav Opus nenehno spreminja, čeravno njegov namen že od začetka ostaja enak – spodbujati kreacije lastnih solo plesov ter duetov. Poleg predizbora so tako vzpostavili tudi mednarodno tekmovanje, na katerega se uvrstijo prejemniki zlatih priznanj na državnem tekmovanju iz kategorij M in L, v katerih sodelujejo plesalci, rojeni med letoma 1998 in 2006. Kako se slovenski plesalci odrežejo v mednarodnem kontekstu in kakšen je vzajemen vpliv Opusa 1 in slovenske plesne scene, opiše Nina Meško.
Po državnem se nam torej še letos obeta že 13. mednarodno tekmovanje, ki bo 16. aprila v Celju.
Kulturne novice je pripravila vajenka Tjaša.
Dodaj komentar
Komentiraj