Jean-Paul Marat je verjetno najbolj znan po svojem portretu, ki ga je naredil Jacques-Louis David, Smrt Marata. Portret prikazuje mrtvega Marata v kadi, z glavo vznak in z listkom papirja v roki. Tako se je zaključilo življenje enega izmed bolj radikalnih glasnikov francoske revolucije, ki ga je leta 1973 zabodel Charlotte Corday. Jana Krmelja, študenta AGRFT, pa v uprizoritvenem projektu Marat: Po, podnaslovljenem Kolaž revolucijskih motivov, zanima stanje "po". "Revolucija se je zgodila in pustila akterje v skrajni intimi, izčrpane, odprte, prazne," piše v besedilu k uprizoritvi. O stanju "po" in izbiri figure Marata - Jan Krmelj.

* Izjava se nahaja v posnetku

Kot kaže, se Marat: Po umešča med binarizme intimnega in javnega, političnega in gledališkega, s tem, da so razmerja obrnjena. Gledališki dogodek naj bi tako uprizarjal in vase zgubal stanje po javnem in po političnem. Kot pravi Krmelj, ga gledališče kot političen dogodek zanima natanko v smislu proizvajanja določenih stanj, brez zunanje reference.

* Izjava se nahaja v posnetku

Temu je sledil tudi sam proces ustvarjanja, temelječ na postdramski gledališki uprizoritveni arhitekturi.

* Izjava se nahaja v posnetku

Marat: PO se drevi ob osmih premierno uprizarja na odru MGL.