Včeraj se je na Ministrstvu za kulturo odvila 4. javna seja Nacionalnega sveta za kulturo. Člani sveta so ministra opozorili, da je ministrstvo že zdaj prepozno za črpanje kohezijskih sredstev in da naj čim prej pripravi načrte za prihodnost, še preden bo prišla pobuda iz Bruslja. Več o kohezijski politiki bo znano na prihodnji seji, na kateri naj bi bila že jasna tudi programska slika črpanja sredstev.

Nacionalni svet za kulturo je ministra Zorana Pozniča spomnil tudi na umanjkanje Nacionalnega programa za kulturo. Vprašanje je zastavila predsednica sveta Uršula Cetinski:

Izjava

Minister se je odzval, da načrt sicer obstaja. Obelodanil ga je z besedami, ki obljubljajo veliko.

Izjava

Kakšni točno bodo predlagani ukrepi? Minister za kulturo, Zoran Poznič:

Izjava

Tudi v zavodih naj bi se torej obetale bolj prekarne zaposlitve. Dodaten denar ministrstva naj bi se v veliki meri namenil kulturni dediščini, minister pa je omenil tudi spremembe na področju nevladnih organizacij. Vse to napoveduje za čas prenove krovnega zakona o kulturi, Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krajše ZUJIK-a, ko:

Izjava

Ob vseh obljubah in dobrih namerah se na obzorju vseeno že rišejo novi/stari obrazi, ki bodo kulturno politiko vodili v prihodnjem mandatu. Trenutni postavi so dnevi že šteti. 

S trenutnim vodstvom kulturnega ministrstva bodo obračunavali tudi danes zvečer, ko se bo v državnem zboru odvila nujna seja odbora za kulturo. Na njej bodo na zahtevo poslanske skupine Levica govorili o kadrovanju v javnih zavodih na področju kulture. Zorana Pozniča namreč obtožujejo, da pri nastavljanju novih direktorjev javnih zavodov deluje politično. Najbolj izpostavljeni naj bi bili primeri Tehniškega muzeja Slovenije, Slovenske filharmonije in Moderne galerije. Ministra bodo pozvali k transparentnosti postopkov imenovanja in spoštovanju strokovnih meril. Predlagali bodo tri stvari: naj odbor pozove Pozniča, naj preneha s političnim kadrovanjem in na vodstvena mesta imenuje kandidate, ki izkazujejo kompetence in strokovnost; naj komisija za preprečevanje korupcije preveri sume o političnem kadrovanju na ministrstvu in naj ministrstvo pravočasno začne s postopki za javne razpise in pri tem spoštuje strokovna merila.

Da novice z ministrstva za kulturo obdelamo do konca, pa naj omenimo še javni poziv, ki so ga objavili na svoji spletni strani, z naslovom: Krnjenje neodvisnosti medijev in napadi na novinarje so resen izziv demokracije. Ob tem so zapisali: »Nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje, usmerjeni proti novinarjem in pogosto tudi njihovim svojcem, ne povzročajo samo strahu med njimi, temveč nezaupanje in negotovost znotraj celotne družbe. S tem vplivajo na svobodo medijev in svobodo izražanja ter ljudem jemljejo možnost informiranega odločanja o vprašanjih, ki jih zadevajo.«

Poziv proti nasilju nad novinarji je kot prva podala Evropska komisija, ko je poročanje o zagotavljanju varnosti novinarjev vključila v predlog rednega spremljanja stanja vladavine prava v državah članicah. Svet za splošne zadeve bo vzpostavitev novega mehanizma obravnaval naslednji teden. Ministrstvo za kulturo se je že zavezalo, da si bo prizadevalo vzpostavljati varno okolje za novinarje, ki bodo tako lahko opravljali svoje delo. Menda preučujejo tudi možnosti za obnovo procesa prenove zakona o medijih, »ki je začrtala krepitev novinarske avtonomije in socialne varnosti ob večji transparentnosti delovanja medijev in njihovega financiranja«. Z odstopom premierja je bil ta proces sicer prekinjen.