Permanentna, skoraj da že permakulturna je postala kriza. Ekonomske bojda ni več. Stopila se je z normalnostjo. Normalno se pač adaptira na potrebe časa. Pa vseeno nekateri še kar vztrajno razmišljajo o krizi. Kriza skratka ni pozabljena na ravni faktičnega izkaza slabšega stanja v primerjavi s predhodno situacijo, hkrati pa je kriza postala tudi izgovor za politične odločitve. Ravno slednje  predstavlja enega od razlogov, da sta ZRC SAZU in Filozofska fakulteta skupaj s partnerji organizirala konferenco z naslovom Thinking of(f) the Crisis. Slednja je že v teku, saj so se prva predavanja pričela ob 11-ih, a pred nami je še kar nekaj programa. Več o okviru konference nam bo povedal član projektne skupine Tadej Troha:

Izjava*

Pri krizi je zanimivo, kako je postala pravzaprav orodje discipliniranja oziroma mehanizem manipuliranja. Kriza tako trenutno izginja z dnevnega reda političnega razpravljanja, saj sta potihnila tako govor o gospodarski kot o begunski krizi, a je sistem govora o krizi seveda globlji. Zakaj torej ob zatišju govora o krizi na konferenci govoriti ravno o slednji:

Izjava*

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa se bo ob 18-ih prav tako odvilo predavanje. A pravzaprav ne gre zgolj za predavanje, pač pa za del širšega dogodka. In pravzaprav ne moremo govoriti o predavatelju, pač pa o raznorodno imenovanem umetniku. Dejansko o govoru filozofa skozi umetnika. Ali tudi obratno? In tudi naslov je skorajda izmuzljiv. Gre skratka za splet in preplet mnogih slojev označevalcev in označencev, ki nam jih bo orisno razjasnila kustosinja Adela Železnik:

Izjava*