Premišljevanje o smrti oziroma če se dovolj porežeš, lahko izkrvaviš
Današnje Kulturne novice začenjamo v temi. Tej se pridružijo zvočne vibracije, ki jih sprva bolj občutimo kot slišimo. Temo prebije svetloba halogenske luči, ki se počasi krepi in razkrije konture plesalca. Nizkim frekvencam zvočne podlage se pridružuje kovinski zven zvončkov, s katerimi plesalec vedno znova stopa v interakcijo – priveže si jih okrog vratu, si jih natakne na konice prstov ali jih izpljune.
Prisostvovali smo premieri plesne predstave Palača uma – premišljevanje o smrti plesalca in koreografa Gašperja Kunška, vanjo pa smo vstopili v Plesnem teatru Ljubljana. Plesalec v tesnem odnosu s toplo in mehko lučjo, ki jo je oblikoval Aljaž Zaletel, in glasbeno podlago izpod rok Bora Prokofjeva v gib prevaja svoje miselno potovanje. Z njim po stopnjah prikazuje soočanje z lastno minljivostjo. To počne z izpostavljanjem telesa, njegove krhkosti in končnosti, med drugim tako, da zgrize stekleno posodo z zvončki in v ritmu gibanja svojega telesa prežveči črepinje. Strukturo predstave opiše avtor in plesalec Gašper Kunšek.
Kako sta se domislila koncepta posmrtnega potovanja in naslova predstave, smo vprašali našega sodelavca in dramaturga predstave Sama Oleamija.
Oleami razgrne tudi proces nastajanja predstave in pove, kako sta se s Kunškom lotila povezovanja giba in vizualne podobe s konceptom.
Palača uma želi gledalki na široko odpreti prostor za njene lastne asociacije, kljub temu pa Gašper Kunšek z nami deli svoje doživljanje stopenj potovanja, ki ga kot plesalec opravi v času, kolikor traja predstava. Obenem predstavi sporočilo, ki ga želi predati gledalcem.
Predstava se z vsako ponovitvijo spremeni in prevzame nove oblike. Spreminjata se njena struktura in zvočna podoba, ki nastaja improvizirano, naslednja ponovitev predstave pa bo v nasprotju s premierno uprizoritvijo na ogled kot videostream. Tega si lahko ogledate 23. novembra.
NAslovna fotografija: Branko Gosarič
Dodaj komentar
Komentiraj